DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Podlage za KP

EVIDENCA KOLEKTIVNIH POGODB

Na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006), ki je začel veljati 6. 5. 2006, se kolektivne pogodbe, sklenjene za območje države, vpisujejo v evidenco kolektivnih pogodb, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo:

Evidenca kolektivnih pogodb

 

Sporazumi Evropskih partnerjev

NEODVISNI SPORAZUMI (Nacionalne članice organizacij evropskih socialnih partnerjev so zadolžene za izvajanje teh sporazumov v skladu s postopki in prakso razmerij med delavci in delodajalci):

NEODVISNI SPORAZUM O VKLJUČUJOČIH TRGIH DELA, 25/03/2010 (v angleščini)

EVROPSKI OKVIRNI SPORAZUM O NADLEGOVANJU IN NASILJU NA DELOVNEM MESTU, 26/04/2007

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, financiran s strani Evropske komisije

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta, 23. 4. 2008

OKVIRNI SPORAZUM O DELU NA DALJAVO, 16/02/2002

NEODVISNI OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O AKTIVNEM STARANJU IN MEDGENERACIJSKEM PRISTOPU, 08/03/2017

OKVIRNI SPORAZUMI, KI SO Z ODLOČITVIJO EVROPSKEGA SVETA RAZGLAŠENI ZA DIREKTIVE (Evropski socialni partnerji pozovejo Evropski svet, da naj sprejmejo tako odločitev. V resnici pa direktivo predlaga Evropska komisija. Tako sporazum postane del evropske zakonodaje.):

DIREKTIVA SVETA 2010/18/EU Z DNE 8. 3. 2010 O IZVAJANJU REVIDIRANEGA OKVIRNEGA SPORAZUMA O STARŠEVSKEM DOPUSTU, SKLENJENEM MED BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP IN ETUC, TER O RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 96/34/ES, 18/06/2009

DIREKTIVA SVETA 1999/70/ES Z DNE 28. 6. 1999 O OKVIRNEM SPORAZUMU O DELU ZA DOLOČEN ČAS, SKLENJENEM MED ETUC, UNICE IN CEEP, 19/03/1999

DIREKTIVA SVETA 97/81/ES Z DNE 15. 12. 1997 O OKVIRNEM SPORAZUMU O DELU S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM, SKLENJENEM MED ETUC, UNICE IN CEEP, 06/06/1997

DIREKTIVA SVETA 96/34/ES Z DNE 3. JUNIJA 1996 O OKVIRNEM SPORAZUMU O STARŠEVSKEM DOPUSTU, SKLENJENEM MED UNICE, CEEP IN ETUC, 14/12/1996

SMERNICE ZA DEJAVNOSTI (Organizacije evropskih socialnih partnerjev ETUC, BUSINESSEUROPE-UEAMPE in CEEP so do sedaj podpisale dvoje smernic za dejavnosti in s tem določile skupne cilje in smernice. Nacionalne članice teh evropskih organizacij socialnih partnerjev naj bi jih promovirale in izvajale na vseh primernih ravneh. Vsako leto evropski socialni partnerji skupaj preverjajo nacionalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi različnih prioritet ter vrednotijo njihov učinek.):

OKVIR DEJAVNOSTI ZA ENAKOST MED SPOLOMA, 22/03/2005

OKVIR UKREPOV ZA VSEŽIVLJENJSKI RAZVOJ ZNANJA IN KVALIFIKACIJ, 22/02/2002

EVROPSKO PARTNERSTVO (Organizacije evropskih socialnih partnerjev ETUC, BUSINESSEUROPE-UEAMPE in CEEP skupaj z Evropsko komisijo):

EVROPSKO PARTNERSTVO ZA VKLJUČEVANJE – NUDENJE MOŽNOSTI BEGUNCEM ZA VKLJUČITEV NA EVROPSKI TRG DELA, 20/12/2017

Konvencije ILO

Konvencije Mednarodne organizacije za delo (ILO) s področja varnosti in zdravja pri delu, ki jih je ratificirala Slovenija

EU predpisi

DRUGI DOKUMENTI EU POMEMBNI ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU:

Člen 31

Pošteni in pravični delovni pogoji

1.   Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.

2.   Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

DIREKTIVE IN UREDBE EU:


CLP zakonodaja:

REACH zakonodaja:


VREDNOTENJE 24 DIREKTIV EU NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Evropska komisija je naročila obsežno analizo izvajanja 24 direktiv EU na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so prenešene v nacionale predpise varnosti in zdravja pri delu. V Sloveniji je to seveda Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) s pripadajočimi pravilniki. Vrednotenje je bilo izvedeno v okviru programa REFIT za manj obsežno, enostavnejšo in cenejšo zakonodajo EU. Žal je bila prav v okviru tega programa postavljena teza, da so EU direktive na področju varnosti in zdravja pri delu administrativno breme evropskih podjetij, ki ga velja zmanjšati. Evropski sindikati smo opozorili na nevarnost, da se bo pri tem predvsem znižala že dosežena raven zaščite delavčevaga zdravja in življenja na delovnem mestu.

Septembra 2015 je bilo objavljeno končno poročilo o rezultatih vrednotenja izvajanja 24 direktiv v vseh 28 državah EU (torej tudi v Sloveniji). Na to poročilo je 24. 9. 2015 tristranski Svetovalni odbor Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu s sedežem v Luksemburgu soglasno sprejel mnenje. Za to soglasno mnenje so torej glasovali prisotni predstavniki delavcev, delodajalcev in vlad vseh 28 držav EU. Slovenske delavce je na podlagi imenovanja v Ekonomsko-socialnem svetu zastopala Lučka Böhm iz ZSSS.

Najpomembnejše sporočilo v mnenju je: “Kljub potrebi, da se v skladu s sedanjim tehničnim razvojem posodobi nekatere zastarele direktive oziroma nekatera določila direktiv, ni nobene potrebe po popolni prenovi sistema direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu. Potrebno je ohraniti sedanjo ogrodje zakonodaje z okvirno direktivo in posameznimi direktivami.”

Slovenski neuradni prevod celotnega mnenja Svetovalnega odbora ACSH
Angleška verzija celotnega mnenja Svetovalnega odbora ACSH
Povzetek poročila o vrednotenju (v angleščini)
Celotno poročilo o vrednotenju (v angleščini)
Dokončno poročilo za Slovenijo (v angleščini)

 

TOLMAČENJE PREDPISOV S PODROČJA VZD

TOLMAČENJE ZVZD-1:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 43/11) v 18. členu določa, da mora delodajalec izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela. Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Glede na zgoraj navedeno na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menimo, da mora delodajalec izjavo o varnosti z oceno tveganja posredovati vsakemu delavcu za njegovo delovno mesto, še posebej pa vsakokrat, ko se izjava o varnosti z oceno tveganja spremeni in dopolni v tistem delu, ki se nanaša na posameznega delavca. Poleg tega mora delodajalec delavcu omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja, ko delavec to zahteva.

Delodajalec mora sprejeto novo, dopolnjeno ali popravljeno izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način, kar pomeni, da jo pošlje vsem delavcem po elektronski pošti, jo obesi na oglasno desko ali na temu podoben način poskrbi, da so delavci seznanjeni z njo. Se pravi, da mora delodajalec poskrbeti, da so delavci seznanjeni s sprejeto Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Na voljo pa ima različne običajne možnosti, kako to naredi.


TOLMAČENJE PRAVILNIKOV S PODOČJA VZD:

NACIONALNI PREDPISI

*Opomba: vsi predpisi imajo povezave na PISRS (www.pisrs.si/).

ZAKONI
PRAVILNIKI

VZD na delovnih mestih
Ranljive skupine zaposlenih
Nevarne snovi
Varnostni znaki
Stroji, OVO, delovna oprema
Strokovne službe VZD
Prijave na področju VZD
Izpopolnjevanje in usposabljanje na področju VZD
Prva pomoč
Fizikalne obremenitve
Preventivni zdravstveni pregledi, poklicne bolezni
Požarna varnost
Izkoriščanje mineralnih surovin pod zemljo
VZD na ladjah
Slikovni zaslon
Elektrika
VZD v gozdu
Dvigala
Motorna vozila
UREDBE

SODNA PRAKSA

Objektivna odškodninska odgovornost delodajalca zaradi poškodbe delavca pri delu, sodba VIII Ips 231/2015 z dne 11. 1. 2016, Vrhovno sodišče

Loading...