DOMOV        ZSSS        SINDEKS

MIKROKLIMA

Mikroklima je ključni dejavnik udobja na delovnem mestu. Kadar so temperatura, relativna vlažnost in hitrost gibanja zraka v mejah zahtev in v pravem razmerju glede na delo (napor), ki ga posameznik opravlja, govorimo o toplotnem udobju Ob odstopanju govorimo o hladnih oziroma vročih razmerah ali prepihu. Delodajalec je dolžan poskrbeti, da so toplotne razmere v delovnem okolju prilagojene telesnim potrebam delavcev glede na naravo dela ter fizične obremenitve. Izjema so delovna mesta v hladnih in vročih okoljih. S toplotnim neudobjem se pogosto srečujejo delavci v gradbeništvu, elektrogospodarstvu, telekomunikacijah, livarstvu, živilskopredelovalni industriji, kmetijstvu, gumarski industriji, komunali, poklicni vozniki ipd.

 

KAJ LAHKO POVZROČI PREOBREMENJENOST?

Do preobremenjenosti oziroma do neugodja lahko privedejo visoke temperature nad 28 °C, nizke temperature, prepih, zelo suh ali vlažen zrak ali npr. nedelujoče oz. nevzdrževane klimatske naprave. Toplotne razmere v prostoru je treba urediti za udobje delavcev. Če delo poteka na prostem, pa je pomembna pravilna izbira delovne obleke ter pravilno organiziranje dela, upoštevajoč toplotne razmere.

 

MIKROKLIMATSKA UREJENOST DELOVNIH MEST
Ureja jo Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

 

TEMPERATURA V ZAPRTIH DELOVNIH PROSTORIH
Kjer se opravlja mentalno in lažje fizično delo, je primerna temperatura delovnega okolja med 23 in 26 °C poleti in med 20 in 24 °C pozimi. Po Pravilniku temperatura zraka ne sme presegati 28 °C. Izjema so le vroči delovni prostori, ob katerih pa mora biti poskrbljeno za hladnejše pomožne prostore, hodnike in stopnišča, kjer temperatura ni višja od 20 °C, kamor se delavec lahko po potrebi umakne.

 

TEMPERATURA IN DELO NA PROSTEM
Pravilnik določa, da mora delodajalec delavcem, ki opravljajo lažja fizična dela na prostem na stalnih delovnih mestih, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Zahteve za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih opredeljuje Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Na gradbišču je treba zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.

 

PREZRAČEVANJE IN KLIMATSKE NAPRAVE
Negativen vpliv na zdravje ima vsekakor tudi onesnažen zrak. Povzroča glavobole, suhe oči in grlo, utrujenost, kožne izpuščaje, razdražljivost ipd. Dolžnost delodajalca je, da poskrbi za svež zrak v delovnem okolju. To doseže s prezračevanjem z dovodom svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavca pri delu.

Ločimo dve vrsti prezračevanja:
naravno – preko okenskih ali drugih odprtin, vendar delavci pri tem ne smejo biti izpostavljeni prepihu, ki povzroča neugodje ter prehlade in vnetja;
umetno – s pomočjo prezračevalnih oziroma klimatskih naprav. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, kaj je naravno prezračevanje ter kje sme oziroma ne sme biti načrtovano.

Umetno prezračevanje zahteva redno čiščenje in vzdrževanje prezračevalnih oziroma klimatskih naprav, kar znatno vpliva na zdravje delavcev. Pravilnik posebej navaja zahteve za zrak, pomešan z inertnim prahom/prahom trdega lesa/ rakotvornimi, alergenimi in podobnimi snovmi, ki se vrača nazaj v delovni prostor.

 

RELATIVNA VLAŽNOST
Relativna vlažnost dovedenega zraka s prezračevalno oziroma klimatsko napravo je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati teh vrednosti:
• 80 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
• 73 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
• 65 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
• 60 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
• 55 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30 %!

 

MEREJENJE MIKROKLIME

Mikroklimo praviloma merimo v poletnem in zimskem letnem času. Gostota meritev preko dneva je odvisna od delovnega procesa in števila delovnih izmen. Na klimatsko variabilnih delovnih mestih jo je treba meriti bodisi kontinuirano, bodisi v kratkih razmikih. Za počutje človeka je pomembno še merjenje relativne vlage, toplotnega sevanja in hitrosti gibanja zraka.

 

OCENA TVEGANJA IN MIKROKLIMA

Ocena tveganja naj glede mikroklime obravnava:
• ali gre za delo v zaprtem prostoru/delo na prostem/terensko delo/delov hladilnici;
• podatke o temperaturi na delovnem mestu, relativni vlažnosti, gibanju zraka glede na predpisane mejne vrednosti;
• indeks PMV udobja (kazalca toplotnega udobja) in kako ga občuti delavec (delavec poda svoje mnenje kot udobje/kot nelagodje);
• primernost obleke, obutve in prehrane (kalorična vrednost obroka, topli/ hladni napitki) glede na toplotne razmere ter napor dela;
• opremljenost/neopremljenost prostorov s klimatskimi napravami;
• način prezračevanja/izmenjave zraka (naravno ali ventilacijsko);
• morebitni prepih;
• ali so pozimi pri delu na prostem na voljo prostori za ogrevanje;
• enakomernost toplotnih razmer poleti in pozimi;
• pogostnost pritožb posameznikov;
• zdravstveno spričevalo o primernosti delavca, ki dela na mrazu/vročini;
• regulacijo in vzdrževanje grelnega/hladilnega sistema;
• obravnavo ranljive skupine delavcev.
Vsi ukrepi, tudi začasni, morajo biti opredeljeni v sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Preberi tudi:

 

ANKETA ZSSS O TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU

Zaradi toplogrednih plinov se spreminja podnebje in tudi na delovnih mestih, se zato dvigujejo temperature do neznosnih višin. Spletna anketa o temperaturah na delovnih mestih, ki jo je maja 2019 izvedla Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je pokazala v kakšnih razmerah delajo naši delavci. Rezultate smo objavili v e-novici št. 34/2019.  Kar 17 % udeležencev ankete je poročalo, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v  do 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C!  Kar 54 % udeležencev ankete je poročalo o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži zaradi ekstremnih temperatur na delovnem mestu. 34 % jih je poročalo o slabši koncentraciji pri delu, 26 % o dehidraciji ter 21 % celo o omedlevicah.

 

RESOLUCIJA ETUC ZA ZAŠČITO DELAVCEV PRED VISOKIMI TEMPERATURAMI

Decembra 2018 je izvršni odbor ETUC sprejel Resolucijo o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami. Resolucija utemeljuje zahteve za temperaturno udobje na delovnem mestu. Preberi več tukaj.

INFORMACIJA IRSD ZARADI VISOKIH TEMPERATUR NA DELOVNEM MESTU ZARADI VISOKIH ZUNANJIH TEMPERATUR ZRAKA

Informacija Inšpektorata RS za delo o ukrepih, ki jih predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu nalagajo delodajalcem za zagotavljanje ustreznega toplotnega udobja delavcem na delovnih mestih, ob zviševanju zunanjih temperatur zraka, ki vplivajo tudi na temperature zraka v delovnih prostorih: Informacija iz julija 2015

 

KIMDPŠ O VARNEM DELU NA SONCU: https://zssszaupnikvzd.si/kampanje/varno-delo-na-soncu/


Loading...