Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

 

Tokrat vas obveščamo o pravkar objavljeni študiji »IZPOSTAVLJENOST DELAVCEV KREMENOVEMU PRAHU NA DELOVNEM MESTU V REPUBLIKI SLOVENIJI«, ki je bila 2. 10. 2020 predstavljena Strokovnemu odboru ESS za delo in socialne zadeve. V njem ZSSS zastopa strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Študijo je pripravila skupina raziskovalcev Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) po naročilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot smo vas 18. 12. 2018 v naši e-novici št. 62/2018 namreč obvestili, je ministrstvo po takrat opravljenem socialnem dialogu na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) o mejni vrednosti poklicne izpostavljenosti rakotvornemu kremenčevemu prahu sklenilo s študijo preveriti, ali držijo navedbe delodajalskih organizacij, da mejna vrednost za kremenčev prah 0,05 mg/m3, ki bo veljala po 1. 6. 2022, zanje tehnično še ni dosegljiva. Študija je pokazala, da jo v resnici tisti slovenski delodajalci, ki sploh merijo zaprašenost s kremenčevim prahom v svoji proizvodnji, že danes  skoraj vsi dosegajo. Tehnološke rešitve so torej na voljo tudi ostalim slovenskim delodajalcem. ZSSS je zato na seji Strokovnega odbora ESS ocenila, da ni razlogov za odlaganje uveljavitve mejne vrednosti za kremenčev prah 0,05 mg/m3 in zahtevala, da ostane nespremenjena.

Iz študije KIMPDŠ, 2020: Vrednosti opravljenih meritev koncentracij SiO2 v zraku pri tistih slovenskih delodajalcih ki sploh merijo zaprašenost s SiO2

Po IARC-ovi klasifikaciji karcinogenih snovi se kremenčev prah oziroma silicijev dioksid (SiO2) v kristalni obliki uvršča v prvo skupino in je za človeka dokazano rakotvoren. Kremenčev prah v amorfni obliki ni nevaren, nevaren pa je v kristalni obliki, kadar je premer delcev dovolj majhen, da prodrejo v notranjost pljuč. Kremenčev prah v kristalni obliki povzroča silikozo in pljučnega raka. Žal so v kremenčevemu prahu vedno  prisotni kristalni delci. So slabo topni in zato dolgo ostanejo v pljučih. Tako je lahko človek tudi po prenehanju neposredne izpostavljenosti še vedno izpostavljen že vdihanemu silicijevemu dioksidu, silikoza pa lahko napreduje tudi brez neposredne izpostavljenosti in predstavlja dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka. Tveganje je toliko večje, če je človek sočasno izpostavljen tobačnemu dimu.

Kremenčevemu prahu je na delovnem mestu po ocenah Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) izpostavljeno najmanj 26.000 slovenskih delavcev, po oceni KIMPDŠ pa jih je najverjetneje vsaj 40.000. Silicijev dioksid se uporablja v gradbeništvu (pesek, gramoz in drobir), v proizvodnji glinenih in keramičnih izdelkov, v kalupih v livarnah, v proizvodnji stekla, v proizvodnji industrijskih mineralov (npr.  bentonit,  borat,  kalcijev  karbonat,  diatomit,  glinenec,  kaolinitna  in  plastična glina, smukec …), v proizvodnji malte, cementa in betona, v proizvodnji mineralne volne, SiO2 vsebujejo še nekatere rude kovin ter naravni in umetni kamen. Po ocenah v Sloveniji zaradi poklicnega pljučnega raka, ki ga povzroča SiO2, letno umre od 20 do 30 ljudi. Seveda nimamo zanesljivih podatkov o številu poklicnih silikoz in pljučnega raka, saj v Sloveniji že 30 let nimamo predpisa, ki bi omogočal njihovo verifikacijo. Zato se  delodajalci lahko pretvarjajo, da ni nič narobe.

Študija KIMPDŠ pa je, žal, nedvoumno pokazala, kako slaba je ozaveščenost slovenskih delodajalcev, da je SiO2 rakotvoren, če prodre v notranjost pljuč. Študija je ugotovila, da kremen v svoji proizvodnji verjetno uporablja 29.545 slovenskih poslovnih subjektov, a med njimi niso vsi delodajalci. Delodajalcev, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev pa je menda 2.131. Slaba tretjina od teh se jih je odzvala na anketo KIMPDŠ. Izkazalo se je, da je med njimi le 8,3 %, ki so potrdili, da sploh merijo koncentracijo prahu v zraku. Še manj je bilo takih, ki tudi določajo koncentracijo silicijevega dioksida v zraku. Očitno je, da se slovenski delodajalci ne zavedajo rakotvornosti kremenčevega prahu, zato najverjetneje posledično ne poskrbijo za zaščito svojih delavcev. ZSSS je zato predlagala ministrstvu kampanjo ozaveščanja in poostren inšpekcijski nadzor. ZSSS na primer že od leta 2016 dalje na svoji spletni strani opozarja na smrtonosnost kremenčevega prahu.

Več o študiji na tej povezavi
Več o poklicni bolezni silikoza na strani 81 publikacije ZSSS o poklicnih boleznih na tej povezavi
Glej kampanjo ZSSS o smrtonosnosti kremenčevega prahu na tej povezavi