DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

 

V e-novici št. 62/2018 z dne 11. 12. 2018 smo vas obvestili, da je bil v Uradnem listu RS št. 78 z dne 4. 12. 2018 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki določa, da od 1. 6. 2019 dalje velja nova slovenska mejna vrednost poklicne izpostavljenosti za vdihljiv kremenčev prah 0,1 mg/m3. Šele po 1. 6. 2022 pa bo veljala še strožja slovenska mejna vrednost 0,05 mg/m3. Za to strožjo mejno vrednost se je na pogajanjih na Ekonomsko socialnem svetu leta 2018 zavzemala Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. A kot smo vas takrat seznanili, so slovenske delodajalske organizacije terjale prehodno obdobje, češ da slovenska industrija potrebuje čas, da se prilagodi. Upajmo, da naša podjetja, kjer so delavci izpostavljeni kremenčevemu prahu, potrebnih tehničnih rešitev ne bodo odlagale na zadnji možni datum! Irena Manfredo v svojem prispevku »Ali je kremen novi azbest« v glasilu Zdravniške zbornice Slovenije ISIS trdi, da v Sloveniji kremen povzroča 30 pljučnih rakov letno.

Ljudje so praviloma prepričani, da so izkoreninjene poklicne bolezni, kakršna je bila v preteklosti silikoza pri rudarjih po vsej Evropi. Dokazi, da je resnica precej drugačna, tokrat prihajajo iz Francije. V Franciji je mejna vrednost za kremenčev prah od leta 2017 prav tako kot pri nas 0,1 mg/m3. Konec maja 2019 je francoska Agencija za hrano, okolje in poklicno varnost in zdravje (ANSES) objavila svojo študijo o tveganjih za delavce, ki so pri delu izpostavljeni kremenčevemu prahu. Izkazalo se je, da je samo v tej državi danes rakotvornemu vdihljivemu kremenčevemu prahu na delovnemu mestu izpostavljeno približno 365.000 delavcev v gradbeništvu, nekovinski proizvodnji mineralnih izdelkov, kovinski industriji, v rudarstvu ter v kamnolomih. ANSES je izvedel študijo, ker so opazili, da danes za silikozo vse pogosteje obolevajo že mladi delavci, ki brusijo umetni kamen, izdelan iz kremena in smole. Uporablja se npr. za površine v kuhinjah in v kopalnicah. Delavci ga morajo rezati in brusiti tako pri tovarniški proizvodnji kakor pri vgraditvi v stanovanja in hiše. Nevarno je zlasti prašenje pri obdelavi na suho. Izkazalo se je, da zaradi silikoze zbolevajo že mladi delavci po veliko krajših latentnih dobah, kot so bile poznane v preteklosti. Študija je pokazala, da je pri delu kremenčevemu prahu nad mejno vrednostjo 0,1 mg/m3  v Franciji izpostavljenih do 30.000 delavcev in nad 0.025 mg/m3 pa kar 60.000 delavcev.

Zdravstvene posledice so hude: pljučni rak, nerakava obolenja, kakršna je silikoza, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), emfizem in tuberkuloza. ANSES opozarja še na povezavo med izpostavljenostjo in različnimi avtoimunskimi boleznimi ter patologijo ledvic.  Po mnenju ANSES mejna vrednost 0,1 mg/m3 ne zagotavlja zadostne varnosti zaradi prevelikega preostalega tveganja. Različne države določajo različne mejne vrednosti upoštevajoč znanstvena spoznanja o škodljivosti tega karcinogena in politično voljo, da se jih upošteva. Mejno vrednost 0,05 mg/m3 so npr. že uzakonili v Nemčiji in v ZDA. V ZDA pa stroka v ACGIH priporoča mejno vrednost 0.025 mg/m3.

Kot je poudaril Laurent Vogel, raziskovalec na Evropskem sindikalnem inštitutu ETUI: »Če res želimo zaščititi življenje delavcev, ki so izpostavljeni vdihljivemu kremenčevemu prahu, je treba določiti precej strožje mejne vrednosti od tistih v direktivi 2004/37/ES. Ne pozabimo, da evropske direktive za varnost in zdravje pri delu določajo zgolj minimalne mejne vrednosti. Katerakoli država v EU sme sprejeti zakonodajo, ki zagotavlja boljšo zaščito.«

Vir: ETUI
Vir v francoščini : Expertise ANSES
Več o boleznih KOBP in emfizmu Klinika Golnik na tej povezavi in pljučnem raku na tej povezavi
Več o silikozi dr. Marjan Bilban in Anja Plut na tej povezavi
O slikozi glej tudi v publikaciji ZSSS Pomembnejše/izbrane poklicne bolezni – stran 81.

Loading...