DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/16-18

 

V letošni prvi novici vas seznanjamo z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-181/16-18 z dne 15. 11. 2018, ki se nanaša na varnost in zdravje pri delu. Ustavno sodišče je namreč soglasno in z dvema pritrdilnima ločenima mnenjema odločilo, da niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije:

  • 86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter
  • 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Ti členi ZZVZZ in ZPIZ-2 dajejo ZZZS in ZPIZ kot nosilcema obveznega zdravstvenega in obveznega invalidskega zavarovanja pravico, da smeta od delodajalca z regresnim zahtevkom zahtevati povrnitev njima povzročene škode, če je nastala zaradi njegove male ali hude malomarnosti oziroma namenoma. Nezgoda pri delu ali poklicna bolezen jima namreč povzroča povečane izdatke za boleznine in zdravljenje oziroma za denarna nadomestila delovnim invalidom, za invalidske ali v primeru smrti družinske pokojnine ter za dodatek za pomoč in postrežbo. Presojo ustavnosti teh členov obeh zakonov z vidika delodajalcev je zahteval Državni svet RS.  Delodajalske organizacije namreč moti, da so regresni zahtevki načeloma možni celo v primeru male malomarnosti in da njihov znesek ni navzgor omejen enako kot pri obveznem avtomobilskem zavarovanju. Navzgor je npr. tudi v ZPIZ-2 omejen, kadar škodo ZPIZu povzroči fizična oseba, ki ni delodajalec. Opozarjajo tudi, da sami smejo v skladu z 147. členom Obligacijskega zakonika od delavca zahtevati povrnitev škode zgolj v primeru hude malomarnosti. Sprašujejo se, ali jim je zagotovljena enakost pred zakonom. Izpodbijana ureditev naj bi bila prekomerna in pomeni kršitev načela sorazmernosti. Takšen regresni zahtevek brez omejitve zneska navzgor bi zlasti lahko ogrozil obstoj mikro delodajalcev, kakršni so samostojni podjetniki. Delodajalske organizacije večkrat tudi opozarjajo, da regresni zahtevki niso logični, saj delodajalci vendar plačujejo prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
 
V postopku presoje pred ustavnim sodiščem je vlada opozorila na vrsto pomembnih načel. Na primer, da namen obeh obveznih zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ni zavarovanje odgovornosti delodajalca, temveč zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev, ki se jim dogodi zavarovani primer. Zmanjšanje odškodninske odgovornosti delodajalcev bi poseglo v pravice delavcev.  In da so regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ v skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava, naj škodo (v celoti) povrne tisti, ki jo je povzročil. Do njih pride le v primeru, če delodajalec krivdno opusti izvrševanje ukrepov, ki naj zagotovijo varno in zdravo delovno okolje zaposlenih in če je v sodnem postopku potrjeno, da je zaradi te opustitve zaposleni utrpel okvaro zdravja. Vlada torej opozarja, da ni res, da delodajalci odgovarjajo za vsako najmanjšo napako in da tudi ne za tisti del škode, ki nastane zaradi malomarnega ali nepravilnega ravnanja samega delavca. Vlada je še opozorila, da so samostojni podjetniki, če zaposlujejo delavce, pač delodajalci. Njihov položaj je že zato drugačen kot položaj (drugega) posameznika, ki ni delodajalec.
 
V obrazložitvi svoje odločbe je Ustavno sodišče med drugim ugotovilo, da ZZVZZ in ZPIZ-2 pravici ZZZS in ZPIZ do povračila škode v bistvenem urejata na enak način. Pomembno je, da gre v obeh primerih za socialni zavarovanji. Zato je enak tudi njun namen, tj. zagotoviti zavarovani osebi socialno varnost v primeru okvar zdravja zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Obvezno avtomobilsko zavarovanje se bistveno razlikuje od obeh socialnih zavarovanj, zato ju zakonodajalec ni dolžan urediti enako. Obvezna socialna zavarovanja se npr. financirajo dokladno, obvezno avtomobilsko zavarovanje pa pavšalno. Pomembna se zdi tudi presoja, ali regresni zahtevki ogrožajo uresničevanje svobodne gospodarske pobude, ki jo jamči 74. člen Ustave RS. Ustavno sodišče je opozorilo, da ustava lahko varuje le tako podjetniško delovanje, ki cilj največjega mogočega dobička zasleduje na način, ki ne ogroža zdravja in življenja njegovih delavcev.
 
Odločba Ustavnega sodišča, na katero se bomo brez dvoma pogosto sklicevali!
 
Celotno odločbo Ustavnega sodišča si lahko preberete na tej povezavi.  

 Srečno in varno vam želimo tudi v letu 2019!

Loading...