E-novica ZSSS št. 34 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!
V naši e-novici št. 28/2019 z dne 31. 5. 2019 smo vas povabili, da izpolnite anketo ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu.
Anketo je bilo mogoče izpolniti od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019. Do konca jo je izpolnilo 209 udeležencev – 126 moških in 83 žensk. Kar 79 % med njimi je bilo starih do 55 let.
Največ oziroma 15 % udeležencev je bilo iz predelovalnih dejavnosti, sledili so jim udeleženci iz gradbeništva ter iz znanstvenih in tehničnih dejavnosti v 11%. Večina (66 %) jih dela v zaprtih prostorih, 16 % jih dela na »vročih« delovnih mestih (npr. v livarnah, talilnicah, kotlovnicah ipd.) ter 13 % izmenjaje na prostem in zaprtem. Zgolj 5 % udeležencev je poročalo, da delajo na prostem dela.
Povprašali smo jih ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.
Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur zdravstvene težave!
54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži. Enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti. Vendar žal to niso edine težave. Kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu, 26 % o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah. O kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %. Na srečo le 1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).
Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur. O ozeblinah jih poroča 1 %, 20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …)
Udeleženci ankete poročajo, da v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur. Poročajo tudi, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.
Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev
5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.
Visoke temperature v zaprtih prostorih:
Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C!!! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe: vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %), brezplačni osvežilni napitki (24 %), pogostejši odmori (18 %), ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %). Nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.
Visoke temperature na prostem:
Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.
Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe: osvežilne napitke (37 %), ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %), pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %), zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %), sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %). Senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %. V ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 % udeležencev ankete. Pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega. Nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.
Nizke temperature na prostem:
Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %). Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!), zimsko pokrivalo (40 %), ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C). Včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme. Če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.
Vsem, ki ste odgovorili na našo anketo se toplo zahvaljujemo! Vaši odgovori nam bodo v pomoč pri našem sindikalnem delu. Obveščamo vas, da je Strokovna služba ZSSS v okviru snovanja nacionalne strategije na področju varnosti in zdravja pri delu od pristojnega ministrstva za delo že terjala dopolnitev pravilnikov z določili o varovanju zdravja delavcev v času ekstremnih visokih in nizkih temperatur. Prav tako smo zahtevali določila o zaščiti delavcev pred kožnim rakom zaradi dela na soncu. O tej problematiki vas bomo sproti obveščali!
Več o rezultatih ankete:
Analiza ankete – Grafični prikaz
Več o ostalih anketah ZSSS →
