DOMOV        ZSSS        SINDEKS

NEVARNOSTI ZARADI KEMIJSKIH OBREMENITEV

 

 

Kemične snovi na delovnem mestu so lahko nevarne za zdravje delavcev. Nekatere učinkujejo škodljivo pri vdihavanju ali zaužitju (dražilne, teratogene*, mutagene**, rakotvorne***), druge učinkujejo škodljivo pri stiku s kožo ali očmi.

* Teratogen je vsak kemični dejavnik, ki lahko povzroči ali poveča verjetnost prirojenih napak.

** Mutagen je kemični dejavnik, ki spreminja genetski material (DNK organizma) in poveča tveganje za mutacije.

*** Skupna lastnost vseh karcinogenov je, da spremenijo DNK tako, da izzovejo mutacijo ali pa spremenijo izražanje genov brez poseganja v strukturo DNK.

NA KAJ SMO POZORNI PRI OCENJEVANJU TVEGANJA ZARADI NEVARNIH KEMIKALIJ:
  • Katere snovi se pri delu uporabljajo: Podatke posreduje tehnolog, ki pozna delovni proces, sicer pa jih poiščemo v varnostnem listu kemikalije. Dodatne pridobimo iz literature in internetnih virov (npr. Toxnet). Ne pozabimo na možnost kemijskih reakcij med njimi, vključno s produkti gorenja.
  • V kakšni obliki so: trdne snovi, tekočine, plini, aerosoli (prah, dim, pare, megle); kako vstopajo v organizem (na delovnih mestih praviloma le skozi dihala ali kožo).
  • Kakšni so drugi delovni pogoji: delo z veliko energetsko porabo zahteva večjo izmenjavo zraka (in v njem prisotnih substanc), vroče okolje poveča možnost vsrkavanja skozi kožo.
  • Koliko časa so delavci izpostavljeni kemikalijam in kakšna je njihova koncentracija v zraku oziroma kako velik je stik s kožo: kakšna je izpostavljenost.
  • Kakšne so značilnosti delavcev: za starejšega delavca je preobremenjujoča izpostavljenost, ki je sprejemljiva za zdravega mlajšega delavca; za nekoga z okvarjenimi jetri je škodljiva izpostavljenost snovem, ki se v njih presnavljajo (čeravno so pod mejnimi vrednostmi).
  • Kateri so poznani škodljivi učinki:
    • akutni, ki nastopijo takoj ali največ 48 ur po izpostavljenosti (poškodba pri delu),
    • kronični – kronične zastrupitve (PB): okvare značilnih tarčnih organov,
    • pozni učinki nastanejo več let po izpostavljenosti, tudi po prenehanju dela.
  • Vpliv na reproduktivno zdravje izpostavljenega delavca ali delavke:
    • pred spočetjem: kemikalije vplivajo na reproduktivne sposobnosti moških (hormonski motilci, spremenijo kvaliteto semena, npr. stiren, bisfenol A, svinec, ftalati, dizelski izpusti), pri ženskah (motnje menstruacije, sproščanja spolnih hormonov, zmanjšanje plodnosti, npr. organska topila, svinec, poliklorirani bifenili (PCB), nitrozni plini),
    • med nosečnostjo: kemikalije povzročijo lahko spontani splav, prezgodnji porod, otrok je ob porodu prelahek, prirojene nepravilnosti, mrtvorojenost (npr. epoksidi, zdravila za zdravljenje raka, formaldehid),
    • med dojenjem: številne snovi prehajajo v mleko in so tam v dovolj veliki koncentraciji, da lahko škodijo otroku (npr. težke kovine, perkloroetilen),
    • snovi z mutagenim učinkom: okvarijo dedni material v celicah in se lahko prenašajo v prihodnje generacije.

 

Kakšne učinke (bolezni) lahko pričakujemo glede na izpostavljenost ali dozo, izvemo iz podatkov v toksikološki ali epidemiološki literaturi. Če ne obstajajo (in je presoja zato nezanesljiva), primerjamo rezultate meritev delovnega okolja (ekološki monitoring) in rezultate zdravstvenih pregledov.

Izpostavljenost definirata koncentracija škodljive snovi in trajanje izpostavljenosti. Koncentracije škodljivih snovi v zraku delovnega okolja merimo (t. i. ekološki monitoring) in primerjamo z zavezujočimi mejnimi vrednostmi, ki po naši zakonodaji (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem) ne smejo biti presežene. Pri vrednotenju vendarle upoštevamo, da:

  • za vse kemikalije (še) ni mejne vrednosti, kar še ne pomeni, da smo pri delu z njimi brez skrbi; tu še posebej velja, da je treba izpostavljenost zmanjšati na minimum,
  • če so meritve opravljene v nestandardnih pogojih, niso odsev dejanskega stanja in je obremenitev lahko podcenjena,
  • so nezanesljive mejne vrednosti za oceno izpostavljenosti večjemu številu kemikalij hkrati, zato smo v teh primerih bolj previdni (posebej če gre za enako delujoče snovi ali se njihovi skupni učinki okrepijo),
  • mejne vrednosti praviloma niso uporabne za snovi, ki prehajajo skozi kožo (namenjene so predvsem snovem, ki se vdihavajo),
  • mejne vrednosti veljajo za osemurno delo zdravega človeka, ki v standardnih klimatskih pogojih opravlja delo z majhno energetsko porabo (t. i. lahko fizično delo),
  • mejne vrednosti ne veljajo za posebej občutljive (mladoletnike in nosečnice),
  • izmerjena „normalna“ koncentracija kemikalije še ne pomeni, da je delo z njo neškodljivo.

 

Vir besedila: PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

Preberi tudi:


KORISTNI NAPOTKI INŠPEKTORATA RS O NEVARNIH KEMIČNIH SNOVEH NA DELOVNEM MESTU

Iz Poročila IRSD za leto 2018, stran 43 in 44:

V gospodarstvu praktično ni dejavnosti, v kateri delavci ne bi bili izpostavljeni nevarnim snovem. To predstavlja tveganje za zdravje delavcev. Glede ugotavljanja ustreznosti delovnega okolja na delovnih mestih, na katerih so prisotne kemične snovi, ugotavljamo, da delodajalci in njihovi strokovni delavci oceno tveganja naredijo preveč splošno, ne prepoznajo vseh snovi, ki so prisotne na delovnem mestu, in ne predvidijo potrebnih ukrepov.

V letu 2018 so inšpektorji ugotavljali, da so nekateri delodajalci po ponovni oceni tveganja glede prisotnosti kemičnih snovi na delovnem mestu sploh prvič izmerili koncentracije teh snovi v delovnem okolju in v nekaj primerih se je izkazalo, da so bili delavci izpostavljeni koncentracijam snovi, ki so presegale mejno vrednost za poklicno izpostavljenost. Ukrepi za zaščito teh delavcev so bili do izvedbe meritev pomanjkljivi in nezadostni, tako da delavci svojega dela s kemičnimi snovmi niso izvajali v varnem delovnem okolju. V preteklem letu je bilo na področju postopkov vzorčenja kemičnih snovi ugotovljenih manj nepravilnosti kot v predhodnih letih, saj so vzorčenje opravile strokovne službe, ki so se že seznanile z zahtevo po uporabi akreditiranih metod za analizo vzorcev kemičnih snovi na delovnih mestih. V večini primerov so te strokovne službe vzorčevalnike ali pa nosilce/absorbente prejele kar od akreditiranih laboratorijev, ki so potem opravili analize.

V mesecu maju 2018 je izšla dopolnitev standarda SIST EN 689, ki je sicer že vključen v slovenski pravni red s Pravilnikomo dovoljenih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu, ki zavezuje izvajalce meritev nevarnih kemičnih snovi na delovnih mestih k njegovi obvezni uporabi. Njegova uporaba je postala obvezna za vse delodajalce tudi s spremembo Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (glej 4. odstavek 8. člena).

Standard SIST EN 689 določa navodila za opravljanje reprezentativnih meritev izpostavljenosti kemičnim snovem zaradi vdihavanja z namenom dokazovanja skladnosti z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost. Natančneje določa tudi čas vzorčenja in časovni razpored izvajanja meritev. Delodajalci se za izkazovanje varnega delovnega okolja glede prisotnosti kemičnih snovi pri delu opirajo le na poročilo o meritvah kemičnih snovi, ki ga opravijo vsaka tri leta in to jim zadostuje, kljub temu, da standard SIST EN 689 zahteva drugačno pogostost.

Sprememba Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu je na novo opredelila mejne vrednosti za prah glede na prašno frakcijo, in sicer določa mejno vrednost za inhalabilno kakor tudi alveolarno frakcijo. S tem je bila dopolnjena ureditev na področju izvajanja meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu. Prav tako (novi) pravilnik določa, da se biološki monitoring izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev, s čimer se prispeva k ustreznosti in sledljivosti izvajanja biološkega monitoringa. Vse te spremembe bodo pozitivno vplivale na varnost in zdravje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnim snovem.

Delodajalci pogosto kratkotrajni izpostavljenosti delavcev kemičnim snovem na delovnih mestih ne namenjajo zadostne pozornosti, čeprav je za zagotavljanje zdravja delavcev izredno pomembna. Delodajalci bi morali ocenjevati tveganja zaradi kratkotrajnih izpostavljenosti delavcev in v ocenah tveganja navesti tudi podatek o številu izpostavljenosti delavca nevarnim snovem v osmih urah, kakšne so koncentracije, trajanje izpostavljenosti in kakšna je pogostost teh izpostavljenosti. Pri ocenah izpostavljenosti delavcev kemičnim snovem pri delu je torej treba poznati podatke o aktivnostih, ki jih delavci opravljajo (na primer 13 minut opravljajo delo pri mešanju kemičnih snovi, potem 5 ur delo opravljajo na stroju, preostali delovni čas pa delajo v skladišču, kjer kemična snov ni prisotna), ter koncentracije, katerim so izpostavljeni pri mešanju in pri delu na stroju. Vsi ti podatki so ključnega pomena, da delodajalci ugotovijo, ali so delavci v osmih urah prekomerno izpostavljeni kemični snovi pri delu.

Delodajalci bi morali, kar se v praksi le redko dogaja, določiti sprejemljivost tveganj glede izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu z upoštevanjem izmerjenih koncentracij, načina dela in vpliva kemične snovi na zdravje (vrednost biološkega monitoringa). Izdelati bi morali načrt meritev, ki bi zajemal čas merjenja, opredelil lokacijo meritev, rezultate bi moral sistemsko urediti, beležiti časovno izpostavljenost delavca in spremljati biološki monitoring izpostavljenih delavcev. Moramo se zavedati, da se lahko vpliv kemičnih snovi na zdravje delavca zelo različno (individualno) odraža. Vsebina poročila o opravljenih meritvah koncentracij kemičnih snovi v delovnem okolju trenutno ni opredeljena in je prepuščena izvajalcu vzorčenja. Ugotavljamo, da so nekatera poročila že izdelana zelo strokovno, nekaterapa ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih bodo potrebovali delodajalci, ko bodo analizirali podatke. Če so v poročilih navedenele vrednosti, brez podatkov o načinu vzorčenja in analiziranja, uporabljenih aparaturah in agensih, napakah in podobno, vrednosti ni mogoče primerjati in uporabiti za analizo ugotovitev pri zdravstvenem nadzoru. Delodajalci večinoma že vedo, da morajo imeti skladno z zahtevami zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu varnostne liste za nevarne snovi, ki jih uporabljajo delavci pri delu. Ob tem pa ugotavljamo, da je tesna povezava med ustreznostjo ocene tveganja, ki se nanaša na nevarne snovi, in ustreznostjo varnostnega lista ter obratno. Če delodajalci oziroma njihovi strokovni delavci nimajo ustreznih varnostnih listov, ne morejo izdelati ustrezne ocene tveganja. Varnostni listi, ki so jih dobili v vpogled inšpektorji, so deloma še pomanjkljivi v točki 8.1, ker v njej ni opredeljen biološki monitoring,in v točki 8.2.1, v kateri ni navedena osebna varovalna oprema z lastnostmi, ki jih mora imeti za učinkovito varovanje delavca pred poškodbami in poklicnimi boleznimi. Scenarija izpostavljenosti, ki mora biti priložen varnostnemu listu nevarne snovi in v katerem so zelo pomembne informacije o tem, kako se snov proizvaja ali uporablja v svojem življenjskem ciklu in kako proizvajalec ali uvoznik nadzira ali priporoča, da izvaja nadaljnji uporabnik, vključno z delovnimi pogoji in ukrepi za obvladovanje tveganja, v praksi skoraj ne vidimo. Scenarij lahko zajema posamezni proces ali pa opisuje več procesov oziroma aktivnosti (na primerbarvanje s čopičem, barvanje z brizganjem). Ukrepi za obvladovanje tveganja se za isto snov spremenijo v odvisnosti od načina uporabeoziroma delovnih pogojev. Scenarij izpostavljenosti bi moral biti izdelan za vsako uporabo nevarne snovi.Prijav zaradi neustreznega delovnega okolja pri delu s kemičnimi snovmi je vedno več. Praktično pri vseh prijavahugotavljamo, da so delodajalci sicer prepoznalinevarnosti zaradi vpliva kemičnih snovi na zdravje delavcev, vendar so bile ocene tveganj izdelane presplošno in zelo pomanjkljivo, delodajalci pa tudi niso bili sprejeli konkretnih ukrepovza varno delo. Delodajalci bi morali določiti stopnjo sprejemljivega tveganja tudi gledeprisotnostikemičnih snovi na delovnem mestu –v povezavi z rezultati biološkega monitoringa, vendartega v ocenah tveganja ne storijo. Čese zanašajo le na predpisane mejne vrednosti (MV), določenev zakonodaji, se kaj hitro lahko zgodi, da bodo biološke mejne vrednosti (BAT) pri delavcih prekoračene. Nekateri izvajalci medicine dela podatkov o biološkem monitoringu, še posebej ko so ti prekoračeni, ne obravnavajo z ustrezno skrbnostjo, saj pravijo, da delavci še ne kažejo znakov bolezni. Pogosto se zanašajo tudi na to, da ima en delavecsicerpovišano biološko mejno vrednost, vendar pa sodelavec dosega nižjo. Takšno stanje pojasnjujejo z obrazložitvijo, da razlog povišane vrednosti pri enem delavcu ne more biti izpostavljenost pri delu, saj oba opravljata enako delo, pač pa naj bi bili to vplivi iz drugega okolja, vendar ne navedejo, katerega. Biološka mejna vrednost pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitem ali skozi kožo. Je torej mejna vrednost nevarnih kemičnih snovi oziromanjenih metabolitov oziroma bioloških učinkov,nastalih zaradi delovanja snovi v organizmu. Biološka mejna vrednost predstavlja vsebnost nevarne kemične snovi ali njenega metabolita v biološkem materialu in omogoča oceno notranje doze izpostavljenosti in tveganja pri posamezniku ali skupini, upošteva individualne razlike v privzemu, razdelitvi, izločanju, upošteva fizične obremenitve pri delu, upošteva individualno obnašanje posameznega delavca pri delu. Vse navedeno je razlog, da imajo delavci, izpostavljeni kemičnim snovem,različno vrednost biološkega monitoringa, vendar nihče ne sme imeti prekoračene. Biološki monitoring ima prednost pri oceni učinkov na zdravje. Zgodnji biološki učinki ali prizadetost funkcij in klinična simptomatika so povezani z biološkimi mejnimi vrednostmi le občasno in zdravniki medicine dela to dejstvo pogosto zanemarjajo in navajajo, da še nihče od zaposlenih ni zbolel. Biološki monitoring in biološka mejna vrednost se uporabljatakot dopolnilo analize delovnega okolja. Zdravnik medicine dela mora vpliv kemične snovi na zdravje delavcev spremljati skozi obdobne preglede terupoštevati zelo pomembno dejstvo, da imajo kemične snovi tako imenovanolatentno dobo (kot na primer azbest), da se okvare zdravja lahko pojavijo tudi šele po večletniizpostavljenosti, tudi šele po nekaj desetletjih. Predpisane biološke mejne vrednosti temeljijo na raziskavah, študijah in dognanjih glede vpliva kemične snovi na zdravje delavca, zato jih je treba brezpogojno upoštevati inspoštovati. Delodajalec je odgovoren za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, kar mora izkazati z različnimi podatki, preračuni, poročili in dokazili. Podatki o zdravstvenem stanju delavcev so eden izmed najpomembnejših dokazil o tem, da delodajalec zagotavlja takšne ukrepe (varno delovno okolje), dadelavci zaradi opravljanja dela ne bodo zboleli in dobili okvar zdravja. Zato je izmenjava podatkov med medicino dela in delodajalcem ključnega pomena. Ko se delavec upokoji, se njegovo zdravstveno stanje ne povezuje več z delom, ki ga je opravljal, saj osebni zdravnik teh podatkov ne pozna, delavec pa zdravniku tudi ne zna natančno povedati,katerim škodljivostim in kemičnim snovem je bil izpostavljen. Podatki o zdravstvenem stanju upokojenih delavcev bi se morali spremljati in navezovati na obdobje, ko je bila oseba delovno aktivna, ter se sistematično analizirati.

 

 

Loading...