DOMOV        ZSSS        SINDEKS

SOVPLIV VEČ NEVARNOSTI HKRATI

 

Pogosto se primeri, da več dejavnikov povzroča podobne ali enake zdravstvene učinke. Ti se lahko seštevajo ali potencirajo, le izjemoma se najdejo tudi nasprotujoči učinki. Pri ocenjevanju tveganja  moramo to upoštevati zaradi ustreznega zdravstvenega nadzora kakor tudi ukrepov za zmanjšanje tveganj. Pri vrednotenju rezultatov meritev posameznih škodljivosti v delovnem okolju se je treba zavedati, da, čeprav koncentracije oziroma drugi parametri posameznih okoljskih škodljivosti ne dosegajo mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da izpostavljenost podobno delujoči škodljivosti ne pomeni večjega tveganja za zdravstvene okvare zaposlenega.

Npr. skupaj s hrupom sluh lahko okvarijo tudi nekatera organska topila in ogljikov monoksid. Sivo mreno lahko povzročajo tako ultravijolična ali infrardeča svetloba oziroma sevanje, pa tudi ionizirajoča sevanja in trinitrotoluen (TNT).  Rak jeter se lahko razvije pri osebah s kroničnim hepatitisom B ali C, pri izpostavljenih vinilkloridnemu monomeru, trikloroetilenu, PCB in DDT.

 

HRUP IN KEMIČNE SNOVI

Da ima glasen hrup škodljive učinke na sluh, je dobro raziskano in dokumentirano. Poklicna naglušnost je ena izmed najpogostejših poklicnih bolezni v Evropi. Hrup pa ni edini vzrok poklicne okvare sluha, zato je potrebno nameniti pozornost kombiniranim tveganjem zaradi visoke ravni hrupa in kemičnih substanc na delovnem mestu.

Delavci so na delovnih mestih pogosto izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Škodljivi učinki so lahko intenzivnejši zaradi kombinacije nekaterih izpostavljenosti. To ne velja samo za kombinacijo medsebojnih vplivov kemikalij, ampak včasih tudi za medsebojno učinkovanje kemičnih in fizikalnih dejavnikov. Učinki ototoksičnih* substanc na delovanje ušesa se lahko še dodatno okrepijo zaradi hrupa.

* Ototoksičnost je strupeno delovanje na receptorje in živce v notranjem ušesu. Običajno sta prizadeta koščeni polž ali slušni živec, včasih tudi preddvor ušesa. Pogosto gre za neželeni učinek zdravil. Posledice so lahko izguba sluha, motnje ravnotežja ali oboje. Gre bodisi za prehodne in povratne motnje ali pa je stanje nepovratno in trajno. Vir: Wikipedija

 

Ototoksične snovi delimo v tri skupine:

1. Snovi, pri katerih je dokazano, da so ototoksične:

  • antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin,
  • nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin),
  • diuretiki (furozemid, etakrinska kislina),
  • analgetiki in antipiretiki,
  • topila (toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, stiren in metilstiren, trikloroetilen, p-ksilen, n-heksan, CS2),
  • nitrili,
  • kovine in kovinske spojine (svinec in snovi, ki vsebujejo svinec),
  • živo srebro, kositrove organske spojine, spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2).

2. Snovi, pri katerih se „sumi“, da so ototoksične:

  • kadmij (kadmijev klorid),
  • arzen,
  • bromati,
  • tobačni dim,
  • halogenirani ogljikovodiki (poliklorirani bifenili, tetrabromov bisfenol A, heksabromov ciklododekan, heksaklorobenzen).

3. Snovi z „nezadostnimi“ dokazi ototoksičnosti:

  • insekticidi (piretroidi, organofosforne snovi),
  • alkilne spojine (n-heptan),
  • butil nitril,
  • 4-tert-butiltoluen,

Delovne naloge in gospodarske panoge, pri katerih se potencialno pojavljajo škodljiva kombinirana izpostavljanja hrupu in kemikalijam: tiskanje, pleskanje, ladjedelništvo, gradbeništvo, proizvodnja lepil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij, naftna industrija, proizvodnja usnjenih izdelkov in proizvodnja pohištva ter kmetijstvo in rudarstvo.

Na nekaterih delovnih mestih, zlasti v industriji plastičnih snovi, grafični industriji ter proizvodnji barv, so delavci hkrati izpostavljeni kombinaciji hrupa in nekaterim organskim topilom, kot so npr. toluen, stiren in ogljikov disulfid, pri čemer pride do ototoksičnega učinka.

Če  hrup prekoračuje spodnjo opozorilno raven, je delodajalec dolžan obvestiti delavce oziroma delavskega zaupnika o meritvah glede na mejno in opozorilno raven hrupa, o vrsti tveganja zaradi izpostavljenosti takšnemu hrupu ter o ukrepih, skladnih z zakonodajo proti tem tveganjem.

Če je z oceno tveganja ugotovljeno, da na posameznih delovnih mestih hrup prekoračuje spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, je treba upoštevati tudi verjetnost, da katera od delavk, ki delajo na teh delovnih mestih, zanosi. Nevarnost preobremenjenosti delovnega mesta s hrupom je treba upoštevati tudi v najzgodnejši fazi nosečnosti in je zato treba delavke v rodni dobi na to nevarnost opozoriti.

NASVET: Delavski zaupnik naj delodajalcu predlaga usposabljanje zaposlenih o pravilni uporabi osebne varovalne opreme in preverjanje poklicne naglušnosti s pomočjo avdiograma.

 

KEMIKALIJE IN SEVANJE

Nekatere kemikalije (npr. metoksalen), imenovane »spodbujevalci«, lahko povečajo škodljive učinke ultravijoličnega sevanja, za katero je dokazano, da povzroča rakava obolenja. Po drugi strani pa lahko ultravijolično sevanje deluje kot spodbujevalec in poveča rakotvornost nekaterih kemikalij (zlasti premogovega katrana in smole).

Vir besedila: PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

Loading...