DOMOV        ZSSS        SINDEKS

IZMENSKO DELO

Evropski sindikalni inštitut (http://www.etui.org/en/Topics/Health-Safety/News/Shift-work-is-bad-for-your-brain) je v svoji strokovni reviji »Poklicna in okoljska medicina« (Occupational and Environmental Medicine) novembra 2014 objavil rezultate dolgoletne raziskave VISAT dveh univerz (Toulouse in Swansea). Ta je odkrila povezavo med izmenskim delom in slabšanjem kognitivnih sposobnosti možganov. Raziskava je pokazala, da eno desetletje triizmenskega dela (izmenjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene) »postara kognitivne sposobnosti možganov« za dodatnih 6,5 let. Znanstveniki so ugotovili, da so se tisti, ki so delali v treh izmenjujočih se izmenah, v primerjavi s tistimi, ki so delali v normalnem delovnem času, bistveno slabše odrezali pri spominskih in kognitivnih testih.

Raziskovalec Univerze v Toulousu dr. Jean-Claude Marquié je posebej opozoril, da se vse več visoko tveganih del opravlja ponoči, kar pomeni, da so opozorila iz te raziskave pomembna ne le za varnost posameznikov ampak tudi širše družbe. Rezultati raziskave opozarjajo na potrebo za medicinskim nadzor izmenskih delavcev, ki delajo izmensko več kot 10 let.

Vir: http://oem.bmj.com/content/early/2014/10/08/oemed-2013-101993.short?g=w_oem_ahead_tab

Cilji: Znano je, da izmensko delo poruši normalni dnevni ritem telesa* in družabno življenje in je povezano s povečanimi zdravstvenimi težavami (npr. čir, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, rak na dojkah, težave pri zanositvi) ter z akutnimi učinki na varnost in produktivnost. Kljub temu pa je malo znanega o dolgoročnih posledicah izmenskega dela na kognitivne sposobnosti (npr. zaznavanje, učenje, spomin in mišljenje). Namen raziskave je bil oceniti učinke izmenskega dela na kognitivnost.

 *Iz Žepnega priročnika za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu (gradivo za usposabljanje, ZSSS, 2014): Cirkadijski ritem telesa se nanaša na biološke procese v človeškem telesu, vezane na 24-urni dan (spreminjanje tekom dneva npr.  telesne temperature, možganske aktivnosti, nastajanja hormonov in metabolizma/presnove t. j. kemičnih in fizikalnih procesov, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu).

Metoda: Raziskava je bila izvedena na zaposlenih in upokojenih delavcih, ki so bili leta 1996 ob prvem merjenju stari 32, 42, 52 in 62 let. Med njimi jih je 1484 delalo izmensko in 1635 jih ni delalo izmensko. Iste posameznike so znova merili 5 in 10 let kasneje. Vsakič se je testiralo kognitivno hitrost in spomin.

Rezultati: Izmensko delo je povezano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi. Povezava je bila izrazita zlasti, kadar je izmensko delo trajalo dlje od 10 let. V primerjavi s tistimi, ki niso delali izmensko, so testirani posamezniki pokazali kognitivne sposobnosti 6,5 let starejših od sebe. Stanje pa se lahko popravi. Zaostanek izgine najprej pet let po prenehanju dela v izmenah.

Zaključki: Delo v izmenah kronično poslabša kognicijo, kar je lahko nevarno tako za posameznika kot za družbo.

 

Več o izmensko-nočnem delu:

Izmensko – nočno delo, Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, 2017

Konvencija o nočnem delu

Preberi tudi:

Delo v nočnem času in pravica do zadržanosti od dela zaradi nege otroka

42/2019 e-novica ZSSS: Nočna izmena ter rak na dojkah in prostati

 

Koliko počitka mora po ZDR-1 zagotoviti delodajalec?

V delovni čas se poleg efektivnega delovnega časa, v katerem delavec izpolnjuje svoje obveznosti iz delovne pogodbe in je na razpolago delodajalcu, všteta tudi čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela.

Delavcu, ki delo opravlja polni delovni čas, mora delodajalec dnevno zagotoviti odmor v trajanju 30 minut. Delavcu, ki dela krajši delovni čas in najmanj 4 ure dnevno, se pravica do dnevnega odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu.

V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno, glede na dolžino dnevnega delovnega časa. ZDR-1 tudi določa, da lahko delavec pravico do odmora koristi šele po eni uri dela, ter najkasneje eno uro pred iztekom delovnega časa.

V obdobju 24 ur ima delavec pravico do počitka v nepretrganem trajanju 12 ur, v kolikor pa je delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno razporejen, pa je za isto obdobje pravica do nepretrganega počitka omejena na 11 ur.

Po zaporednih sedmih dneh dela se delavcu poleg pravice do dnevnega počitka prizna tudi tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 neprekinjenih ur. V primeru, da mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

ZDR-1 pa v 157. členu dopušča, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
– s poslovodno osebo ali prokuristom,
– z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
– z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Loading...