PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

 

ZVZD-1 določa obveznost vsakega delodajalca, da za svoje zaposlene izvaja lastne programe promocije zdravja na delovnem mestu:

3. člen: Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.

6. člen: Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.

32. in 76. člen: Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati v svoji listini »izjava o varnosti« ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Če tega ne stori, mu grozi globa od 2.000 do 40.000 evrov, njegovi odgovorni osebi pa globa od 500 do 4.000 evrov.

32. člen: Minister, pristojen za zdravje, izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu najkasneje do novembra 2011. Smernice se po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo.

Preberi več:

FURS o Promociji zdravja: PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU KOT DAVČNO PRIZNAN ODHODEK PO ZDDPO-2

Promocija zdravja na delovnem mestu, spletna stran Ministrstva za zdravje

Smernice promocije zdravja na delovnem mestu, Ministrstvo za zdravje, marec 2015

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025

Smernice zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah, Ministrstvo za zdravje 2008

Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah, Ministrstvo za zdravje, 2008


ABSENTIZEM V GRADBENIH DEJAVNOSTIH ZARADI MIŠIČNO-KOSTNIH OBOLENJ IN PRIPOROČILA ZA IZVEDBO PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Publikacija je nastala v projektnem konzorciju Gradim zdravo (2015-2016): Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti SDGD Slovenije, GIZ ZGIGM in Zbornica VZD.

Publikacija


PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu


DEBELOST

Debelost – javno zdravstveni problem delovne populacije, Marjan Bilban, ZVD Zavod za varstvo pri delu, UL MF Katedra za javno zdravje, Slovenija

Povzetek: Debelost postaja eden največjih izzivov tako javnega zdravja kot medicine dela, tako v svetu, kot tudi pri nas. Prevalenca oseb s prekomerno telesno maso je leta 2014 v Sloveniji znašala 64% (leta 1990 le 49,5%). Porast debelosti pripisujemo prekomernemu energetskemu vnosu, telesni nedejavnosti in dedni dovzetnosti (poleg tega pa so pomembne tudi genetske mutacije, presnovne motnje, zdravila, psihiatrične bolezni…) Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, z nastankom zvišanega krvnega tlaka ter boleznimi srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, žolčnih kamnov, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic. Debelost po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije porablja 2–8 % sredstev zdravstvenega sistema in je odgovorna za 10–13 % smrti v različnih območjih evropske regije. Raziskave so pokazale, da je debelost pomemben dejavnik tveganja za odsotnost z dela. Poleg tega pa se debelost povezuje tudi s povečanjem neposrednih stroškov zdravstvene oskrbe. Številne raziskave so pokazale, da je stopnja poškodb na delovnem mestu višja pri zaposlenih s prekomerno telesno maso. Trajanje obdobja debelosti in stopnja debelosti sta povezani z večjim tveganjem za invalidnost. Med ukrepi za zmanjševanje prekomerne telesne mase so na prvem mestu spremembe življenjskega sloga (uravnotežena prehrana, diete, ki so učinkovite le na krajša časovna obdobja ter ustrezna telesna aktivnost za vzdrževanje želene telesne mase na daljše obdobje). Ostali ukrepi kot npr. bariatrične operacije, zdravila, kot so inhibitorji absorbcije maščob oz za zmanjševanje apetita pa se vsaj pri nas uporabljajo redkeje in kot taki ne spodijo v programe promocije zdravja v podjetjih. Delovno okolje poleg programov promocije zdravja za urejanje telesne mase z zdravim življenjskim slogom in s tem vplivanja na produktivnost zaposlenih in zmanjševanja posrednih in neposrednih stroškov dela zahteva pri soočanju z debelostjo tudi ustrezne prilagoditve delovnega okolja (ergonomija delovnega mesta, ustrezna organizacija dela, telesnih aktivnosti med in po delu, urejanja prehrane (tudi dietne) med delom ipd.), kar vse je naloga in izziv tudi za slovensko medicino dela. (Citirano po: Debelost – javno zdravstveni problem delovne populacije, Marjan Bilban, ZVD Zavod za varstvo pri delu, UL MF Katedra za javno zdravje, Slovenija)