DOMOV        ZSSS        SINDEKS

MLADI DELAVCI

 

Direktiva sveta Evropske skupnosti 94/33/ES o varstvu mladih pri delu in tudi naš Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb posebej poudarjata, da mladi ne smejo opravljati del pri katerih so izpostavljeni škodljivemu sevanju, niti del pri katerih so izpostavljeni strupenim snovem ali del, ki predstavljajo tveganje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa, vibracij … Vendar je kljub temu že dolgo znano, da prvo leto dela predstavlja posebej veliko tveganje za zdravje mladih povsod v svetu, ker naj bi v takrat delali zdravju najbolj škodljiva dela.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA MLADE DELAVCE

Viri kažejo, da so mladi delavci najpogosteje izpostavljeni naslednjim fizikalnim dejavnikom pri delu: hrupu, vibracijam, vročini in mrazu ter rokovanju z nevarnimi snovmi.

Glasnemu hrupu so izpostavljeni zlasti mladi, ki delajo v gostinstvu in gradbeništvu. Velja tudi poudariti, da mladi niso izpostavljeni hrupu le na delovnem mestu, pač pa pogosto poslušajo tudi glasno glasbo. Ta skoraj redno presega dovoljene vrednosti. Tako se vpliva glasne glasbe in industrijskega hrupa seštevata in prej privedeta do hude okvare sluha. V naslednjih letih pričakujemo epidemijo naglušnosti, ki jo še ne znamo obvladati.

Taki naglušnosti pravimo zaznavna, nastaja počasi, zato se mladi dolgo ne zavejo, da postajajo naglušni. Ko to opazijo, ali jih na to nekdo opozori, je najpogosteje, že prepozno. Kronična okvara sluha zaradi hrupa je namreč nepopravljiva in dokončna.

Izpostavljenost vročini je pogosta v poklicih, ki se opravljajo na prostem (kmetijstvo ali gradbeništvo), ter v industriji in gostinstvu.

Nevarne snovi so prisotne v različnih delovnih okoljih, kjer delajo mladi delavci. Mednje sodijo kemikalije v dejavnosti kmetijstva in gradbeništva, čistila, bencin, topila in frizerski proizvodi.

Rezultati študij tudi kažejo, da mladi delavci v primerjavi z delavci povprečne starosti pogosteje opravljajo fizično zahtevno delo (npr. delo v prisilni drži, premeščajo težka bremena in delajo ponavljajoče se delo). Neposredni rezultati takega dela se pri mladih sicer ne pokažejo takoj v obliki povišanega bolniškega staleža ali delovne invalidnosti, se pa posledice takega dela kopičijo in prikažejo šele po večletni izpostavljenosti. Mladi delavci so tako izpostavljeni znatno večjemu tveganju za razvoj mišičnoskeletnih obolenj (vključno z bolečinami v križu), vendar se jim dejanska bolezen kaže šele v srednjih letih.

Raziskave nadalje kažejo, da so mladi delavci očitno slabše obveščeni o tveganjih, povezanih z delom, ki ga opravljajo.

Ker v današnjem svetu ritem življenja in dela naraščata, morajo mladi čedalje pogosteje opravljati delo v kratkih rokih in zelo hitro. In čeprav študije kažejo, da mladi delajo manj ur kot delovno aktivno prebivalstvo povprečne starosti, opravljajo več izmenskega dela in imajo bolj neredne delovnike.

Mladi delavci tudi pogosteje poročajo o nezaželeni spolni pozornosti. Pri mladih ženskah, ki opravljajo priložnostna dela v gostinstvu in storitvenih dejavnostih, je nekajkrat večja verjetnost, da bodo žrtve spolnega nadlegovanja kot njihove starejše kolegice.

Mladi so tudi izpostavljeni večjemu tveganju za nezgode pri delu. Vseeno pa se pogostost nezgod in njihovi vzroki močno razlikujejo med posameznimi dejavnostmi in poklici. Kakor kažejo evropski podatki, je stopnja pogostosti nezgod pri delu tudi za 40% višja v starostni skupini od 18 do 24 let kot pri drugih skupinah. Pokazalo se je, da so ogroženi zlasti mladi moški.

Glede na podatke EU je skupna stopnja pogostosti nezgod pri delu s smrtnim izidom pri mladih delavcih sicer nižja kot pri drugih skupinah, vendar pa so stopnje pogostosti nezgod pri delu, mladega delavca, v nekaterih dejavnostih dokaj visoke. Najvišja stopnja pogostosti takšnih nezgod pri delu je tako v kmetijstvu, sledijo mu gradbeništvo, promet in zveze ter predelovalne dejavnosti. Gradbeništvo je dejavnost, v kateri se smrtno ponesreči največ mladih delavcev. V letnih poročilih IRSD lahko po letih preverite koliko nezgod pri delu so slovenski delodajalci prijavili Inšpektoratu RS za delo in v koliko od teh nezgod so bili vpleteni mladi delavci.

Povprečno tveganje za razvoj poklicnih bolezni je pri mladih delavcih manjše kot pri starejših delavcih. Poklicne bolezni se pogosto razvijejo šele po kumulativni izpostavljenosti in/ali latentnemu obdobju ter jih zaradi kratkotrajnih delovnih pogodb ni mogoče vedno prepoznati.

Kot kaže Evropska statistika poklicnih bolezni (European Occupational Diseases Statistics, EODS), so na prvih petih mestih med poklicnimi boleznimi pri delavcih v starosti od 15 do 35 let alergijske reakcije, kožna obolenja, pljučna obolenja, infekcijske bolezni in mišičnoskeletna obolenja. Leta 1999 so 86,5 % zdravstvenih težav zaradi pljučnih obolenj, ki so povzročile več kot dvotedensko odsotnost, prijavili mladi delavci, stari manj kot 25 let. Delavci, stari manj kot 25 let (48,9%), so prijavili skoraj polovico zdravstvenih težav zaradi stresa, depresije in tesnobe, ki so povzročile več kot dvotedensko odsotnost.

Možni razlogi za višjo stopnjo nezgod pri delu in zgoraj opisane zdravstvene težave so med drugim neizkušenost mladih delavcev, njihova fizična in duševna nezrelost ter premajhna ozaveščenost glede vprašanj, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, istočasno pa tudi premajhna skrb delodajalcev za odpravljanje teh težav z ustreznim usposabljanjem, nadzorom in uvajanjem varnostnih ukrepov ter zaposlovanjem mladih na delovna mesta, ki so zanje najbolj primerna. Tveganja v zvezi z delom, ki so jim izpostavljeni mladi delavci, je treba jemati resno.

Za številne dejavnike tveganja še vedno velja, da so povezani s tveganim vedenjem mladih delavcev ali z začasnostjo njihove zaposlitve.

Poročilo letne kampanje Agencije, ki je potekala v letu 2006 pod geslom „Varen začetek“ in je bila namenjena zagotavljanju varnosti mladih delavcev, navaja, da je v kampanji aktivno sodelovalo več kot 30 držav. Poročilo posebej poudarja, da je potrebno:

  • nameniti posebno pozornost dejavnostim, kjer so mladi delavci najbolj ogroženi;
  • povečati ozaveščenost delodajalcev in tudi samih mladih delavcev glede najpogostejših tveganj;
  • povečati ozaveščenost zavodov za zaposlovanje glede tveganj, ki so jim izpostavljeni mladi delavci;
  • seznaniti inšpektorje za delo o tem, kje je zaposlenih največ mladih delavcev in katerim tveganjem so izpostavljeni;
  • upoštevati posebne potrebe posebnih skupin mladih delavcev (moški/ženske, delavci migranti itd.);
  • nameniti posebno pozornost delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom in delavcem, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
  • vključiti problematiko mladih delavcev v navodila o izvajanju izmenskega dela;
  • prilagoditi politiko rehabilitacije in zaposlovanja delavcev po poškodbi tako, da bo ta upoštevala tudi posebnosti mladih delavcev;
  • vključiti varnost in zdravje pri delu v izobraževanje. To je zlasti pomembno za tiste, ki opravljajo priložnostna dela, saj so deležni manjšega obsega usposabljanja pri delu in so tudi težko dosegljivi.

Preberi več:

  1. MDDSZ je skupaj z NIJZ natisnilo priročnik Varen začetek, ki vsebuje osnovne informacije o varnosti in zdravju pri delu, namenjene mladim delavcem, dijakom in študentom. Priročnik v tiskani obliki lahko naročite na naslednjem naslovu: gp.mddsz@gov.si.
  2. EU-OSHA je uredila spletno mesto Varen začetek, ki je namenjeno mladim ter njihovemu varnemu in zdravemu začetku poklicne poti ter seznanjanju z različnimi tveganji na delovnih mestih.
  3. EU-OSHA: bilten Facts št. 101 – Promocija zdravja med mladimi delavci – Povzetek primerov dobre prakse
  4. EU-OSHA: bilten Facts št. 87 – Različnost delovne sile in ocena tveganja: zagotoviti, da so vsi upoštevani
  5. EU-OSHA: bilten Facts št. 83 – Dobra praksa pri preprečevanju tveganj za mlade delavce – povzetek poročila
  6. EU-OSHA: bilten Facts št. 70 – Mladi delavci – dejstva in številke: izpostavljenost tveganjem in vplivi na zdravje
  7. EU-OSHA: bilten Facts št. 69 – Mladi delavci – dejstva in številke. Zaposlovanje mladih
  8. EU-OSHA: bilten Facts št. 66 – Bodite pozorni na nevarnosti pri delu – nasveti za mlade
  9. EU-OSHA: bilten Facts št. 65 – Vaša pravica do varnega in zdravega dela – nasveti za mlade ljudi
  10. EU-OSHA: bilten Facts št. 64 – Varstvo mladih na delovnem mestu
  11. EU-OSHA: bilten Facts št. 63 – Varnost mladih delavcev – nasveti za starše
  12. EU-OSHA: bilten Facts št. 62 – Varnost mladih delavcev – nasveti za nadzornike
  13. EU-OSHA: bilten Facts št. 61 – Varnost mladih delavcev – nasveti za delodajalce
  14. EU-OSHA: bilten e-Facts št. 78 – Involving young workers in OSH
  15. EU-OSHA: bilten e-Facts št. 8 – A statistical portrait of the health and safety at work of young workers
  16. EU-OSHA: bilten e-Facts št. 7 – Worker safety representatives and the protection of young workers
  17. EU-OSHA: bilten e-Facts št. 6 – Work Experience Schemes: Advice for Educators on Health and Safety
  18. EU-OSHA: bilten e-Facts št. 5 – Hazards and Risks in the Retail Trade: advice for young workers
  19. EU-OSHA: bilten e-Facts št. 4 – Noise – advice for young workers
  20. EU-OSHA: bilten e-Facts št. 3 – Varnost otrok in mladih na kmetijah: nasveti za kmete

 

Loading...