DOMOV        ZSSS        SINDEKS

KAJ JE ABSENTIZEM?

Pojem absentizma izhaja iz latinske besede ”absens”, kar pomeni izostanek ali odsotnost (SSKJ). Florjančič, Ferjan in Bernik (1999; v Zupanc, 2011) navajajo, da absentizem pomeni celotno neprisotnost na delovnem mestu. Sem štejemo izostanke, zamude, izhode, odsotnost z dela na delu. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (1997; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) opredeljuje absentizem kot začasno, dolgotrajno ali stalno nezmožnost za delo. Florjančič (1994; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) dodaja, da pri spremljanju absentizma navadno opazujemo le celodnevne izostanke, ker praviloma v organizacijah nimamo uvedenega načina spremljanja izostanka v povezavi s prisotnostjo na delu.

Friedl (1990; v Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016) ugotavlja, da lahko absentizem pojmujemo tudi kot odsotnost, ko je delavec na delovnem mestu prisoten, vendar je njegova učinkovitost glede na njegove delovne naloge minimalna (npr. delavec sploh ne dela, če ga nadrejeni ne nadzira; predolgo se zadržuje v prostorih za skladiščenje; ko konča svoje delo, obstane na mestu kot robot; svojega dela ne more opravljati, ker je zanj prezahtevno).

Kljub različnim definicijam absentizma, je bistvo vseh, da pojav lahko vpliva na zmanjšanje sposobnosti organizacije pri doseganju ciljev. Nekatere pojavne oblike absentizma, kot so odmori med delovnim časom ali letni dopust, zaposleni koristijo vsako leto, saj je njihovo minimalno trajanje določeno z zakonom. Večina ostalih oblik odsotnosti z dela pa je odločitev zaposlenih na podlagi različnih objektivnih ali subjektivnih razlogov (Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016).

Zdravstveni absentizem

Velik problem za delodajalca je zdravstveni absentizem, saj gre za nepredviden izostanek od dela (Zupanc, 2011). Pojmi ”zdravstveni absentizem”, ”začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov”, ”bolniški stalež” in ”bolniška” so sinonimi in označujejo čas, ko zaposleni ne dela. Vzrok so lahko bolezni, poškodbe ali nega družinskega člana, pri čemer naj bi njegova nezmožnost za delo (ali zmanjšana delovna sposobnost) trajala omejen čas (Vučković, 2010). Zdravstveni absentizem je pravica zaposlenih, hkrati pa predstavlja tudi enega od negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja zaposlenih (Šprah in Dolenc, 2014). Pravico do odsotnosti od dela z nadomestilom plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v določenih drugih primerih določa Zakon o delovnih razmerjih. Pravica do nadomestila in njena podrobnejša opredelitev v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dodatno določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter  v nekaterih z njim povezanih predpisih (Vučković, 2010).

Zdravstveni absentizem v Sloveniji

Slovenija sodi v skupino držav, ki so ugodne za zavarovane osebe v bolniškem staležu. Višina nadomestil za odsotnost z dela je med najvišjimi v Evropi, poleg tega pa tudi ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža (Švab, 2009). V Sloveniji je letno izgubljenih od 10 do 11 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da iz dela dnevno izostane okoli 38.500 ljudi. Absentizem se razlikuje po regijah in je odvisen od gospodarske razvitosti regije, strukture gospodarstva in kulturoloških navad (INODEL, b.d.). V letu 2007 je bilo v Sloveniji povprečno število dni odsotnosti na zaposlenega v obdobju enega leta 30,7. Povprečno število dni odsotnosti v vseh državah Evropske unije je bilo 20,2, pri čemer je povprečje odsotnih dni najvišje na Portugalskem (64,8 dni), najnižje pa na Malti (9,6 dni). Najpogostejši vzrok zdravstvenega absentizma v Sloveniji letu 2007 so bile bolezni mišic, kosti in veziva; poškodbe in zastrupitve zunaj dela; bolezni prebavil, ustne votline, žlez slinavk; poškodbe in zastrupitve zunaj dela in zapleti v nosečnosti, pri porodu in po njem (Švab, 2009).

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Absentizem

 

Povezani prispevki:

Vzroki rasti bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji v letih 2015-2017

Različna odsotnost z dela po različnih območjih Slovenije v letu 2017


KAJ JE PREZENTIZEM?

Prezentizem pomeni prisotnost na delovnem mestu, kljub delavčevemu slabemu počutju, bolezni ali motečim dejavnikom iz osebnega življenja. Običajno ima negativen prizvok, saj kljub temu, da je delavec fizično prisoten, to še ne pomeni, da je pri tem tudi učinkovit in motiviran za delo. Pogosto se ga povezuje z absentizmom, ki je v organizacijski literaturi bolj poznan in raziskan pojem. Prezentizem ima več vpliva na celokupno izgubo produktivnosti kot absentizem (po nekaterih ugotovitvah kar 1,8 krat), zaradi česar bi lahko uspešno obvladovanje vodilo do primerjalne prednosti. Organizacije se prezentizma pogosto niti ne zavedajo ali mu ne pripisujejo zadostnega pomena, saj škodljive posledice niso vidne neposredno, temveč se pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Najpogosteje se pokažejo kot vplivi na zdravje delavcev, ki imajo za posledico zmanjšanje produktivnosti, kažejo pa se tudi kot stroški v smislu izgube efektivnega delovnega časa.

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prezentizem

Zdravstveni prezentizem

Pomembno je omeniti še izraz zdravstveni prezentizem. Gre za pojav, ko zaposleni prihaja na delovno mesto kljub bolezni, ki je izražena do te mere, da ne zmore več učinkovito opravljati svojega dela. Posledice so zmanjšana storilnost in učinkovitost, izgorelost ter daljši in tudi manj ugoden potek zdravljenja (Šprah in Dolenc, 2014).

Citirano po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Absentizem


Informacijski pooblaščenec delodajalce opozarja na previdnost pri uporabi modelov sistematičnega spremljanja in zmanjševanja bolniških odsotnosti zaposlenih, ki jih na trgu ponujajo nekateri  ponudniki, saj napotujejo na nezakonito zbiranje in analiziranje občutljivih osebnih podatkov.

Delodajalci naj ne nasedajo ponudnikom, ki ne poznajo pravil varstva osebnih podatkov, saj so lahko oglobljeni zaradi kršitve določb Zakona o varstvu osebnih podatkov  

  1. 11. 2017

Sporočilo za javnost

Informacijski pooblaščenec (IP) je po več pobudah izvedel inšpekcijske nadzore nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih, ki jih delodajalci izvajajo zaradi izboljšanja zdravja in počutja zaposlenih ter posledično zmanjšanja bolniških odsotnosti. Večkrat je bilo ugotovljeno, da so delodajalci obdelovali občutljive osebne podatke o življenjskih navadah delavcev, o vrstah bolezni ali poškodb ter diagnozah, za katere delodajalci niso imeli podlage v zakonu. Osebna privolitev delavcev v obdelavo teh osebnih podatkov se ne more šteti za prostovoljno, saj gre zaradi pozicije moči delodajalca za nedopustno poseganje v njihovo zasebnost. Obenem pa gre za posebno vrsto t. i. občutljivih osebnih podatkov, ki so po ZVOP-1 najstrožje varovani.

Vzorec obdelav osebnih podatkov zaposlenih se je ponovil pri več delodajalcih, ki so za ugotavljanje, zbiranje in analiziranje podrobnejših osebnih podatkov o bolniških odsotnostih uporabljali zelo podobne postopke in vzorčne obrazce. To kaže na to, da mnogi ravnajo po priporočilih različnih ponudnikov, ki na trgu ponujajo izobraževalne seminarje in delavnice za zmanjševanje bolniških odsotnosti. Ker je za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih odgovoren delodajalec in ne zunanji svetovalec, ki je posredoval nepravilne predloge in usmeritve, delodajalce opozarjamo, naj bodo pri uporabi modelov za spremljanje in zmanjševanje bolniških odsotnosti zaposlenih, zelo previdni.

Osebne podatke o bolniški odsotnosti je dopustno obdelovati le, če tako določa zakon oziroma so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem v skladu z ZDR-1, zaradi česar lahko delodajalci v zvezi z bolniškimi odsotnostmi zbirajo le podatke, kot so npr. podatki o:

–        režimu gibanja med bolniško odsotnostjo (navodila zdravnika o počitku ali dopustnem gibanju, ki običajno izhajajo iz odločbe ZZZS, izjemoma iz bolniškega lista),
–        predvidenem času odsotnosti zaradi reorganizacije dela in nadomeščanja, ki ga delodajalec praviloma pridobi od zaposlenega, izjemoma pa od osebnega zdravnika (npr. ob utemeljenem sumu zlorabe bolniške), čeprav teh zdravnik delodajalcu ni dolžan posredovati,
–        razlogu začasne zadržanosti od dela, ki ga delodajalec potrebuje za obračun nadomestila plače in so pri bolniški odsotnosti do 30 dni razvidni iz bolniškega lista (npr. bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, poškodba po tretji osebi izven dela, nega, pri čemer se v okviru teh razlogov ne smejo zbirati podatki o vrsti bolezni ali poškodbe), nad 30 dni pa iz odločbe ZZZS.

Več nasvetov o dopustni obdelavi osebnih podatkov pri bolniških odsotnostih najdete v smernicah IP za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf), o njihovem ustreznem zavarovanju pa v smernicah o zavarovanju podatkov (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_zavarovanju_OP.pdf).

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka


 

Loading...