DOMOV        ZSSS        SINDEKS

VLOGA DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VZD

 

Varnost in zdravje pri delu sta del evropske zakonodaje praktično od začetka povezovanja držav v Evropsko gospodarsko skupnost v petdesetih letih 20. stoletja. Pravna podlaga direktiv EU o varnosti in zdravju pri delu je 153. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki EU daje pooblastilo za sprejemanje direktiv na tem področju. Najpomembnejša za delavsko soupravljanje za varnost in zdravje pri delu med njimi pa je brez dvoma Okvirna direktiva Sveta Evrope o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu iz leta 1989 (v nadaljevanju okvirna direktiva 391/1989). Določa institut »zastopnikov delavcev s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev«, ki jih ni mogoče postaviti v neugoden položaj zaradi posvetovanja z delodajalcem ali njihovih predlogov delodajalcu za blaženje tveganj za delavce in/ali odstranitev virov nevarnosti. Okvirna direktiva določa, da se jim mora zagotoviti »brez vpliva na plačo ustrezen čas, ko ne delajo« (za posvetovanja z delavci), in se jim zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje z direktivo določenih pravic in funkcij. Ker je torej tak »zastopnik delavcev« zaščiten pred šikaniranjem, bo lahko kot nekakšen posrednik omogočil sodelavcem, da preko njega anonimno svojemu delodajalcu brez strahu sporočajo svoj interes za varnejše delo. Okvirna direktiva pa priznava, da ima vsaka država/članica EU različne tradicije za zastopanje delavcev, in zato določa, da se ta nacionalna tradicija upošteva tudi pri volitvah, izbiri ali imenovanju zastopnika delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu. Prav zato se okvirno usklajeni slovenski Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD-1) sklicuje na Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU) iz leta 1993.

Na podlagi 45. člena ZVZD-17 v Sloveniji torej poznamo različne tipe delavskih zastopnikov za varnost in zdravje pri delu, čeprav imajo vsi enake naloge (v nadaljevanju delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu). Razlog so različni predpisi za delavsko soupravljanje v javnem in zasebnem sektorju. ZSDU je namreč zakon, ki ureja pravice delavcev predvsem za zasebni sektor. ZSDU, sprejet leta 1993, ureja kolektivno soupravljanje delavcev predvsem za zasebni sektor. Omogoča izvolitev sveta delavcev (z najmanj 3 člani) oziroma delavskega zaupnika pri delodajalcu z manj kot 20 zaposlenimi. Imata široka pooblastila za soupravljanje ne le na področju varnosti in zdravja pri delu, temveč tudi glede gospodarskega položaja delodajalca, sprememb organizacije dela in gospodarske dejavnosti, letnih poročil poslovanja, statusnih in kadrovskih vprašanj, sprememb lastništva družbe, zaprtja družbe ipd. Odločitev, ali bodo delavci svet delavcev oziroma delavskega zaupnika dejansko izvolili, pa ni obveza. Praviloma delavci te pravice niso izkoristili zlasti tam, kjer tudi ni organiziranega sindikata. Toda tudi v zasebnem sektorju, kjer niso izkoristili pravice izvoliti svet delavcev, lahko delavci v skladu z ZVZD-1 izvolijo vsaj delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, katerega pooblastila pa so omejena zgolj na zastopanje interesa delavcev za varno in zdravo delo. Ker ZSDU ne ureja pravice do kolektivnega sodelovanja pri upravljanju za zaposlene pri delodajalcih v javnem sektorju, ti smejo v skladu z ZVZD-1 izključno za namene posvetovanj z delodajalcem glede svoje varnosti in zdravja pri delu izvoliti delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Tudi te volitve pa se morajo v skladu z ZVZD-1 izvesti po postopkih, opredeljenih v ZSDU. Pri tem se po ZSDU lahko zgledujejo tudi glede števila izvoljenih delavskih zaupnikov.

Več v: UČINKOVITO ZASTOPANJE INTERESOV DELAVCEV ZA VARNO IN ZDRAVO DELO in VOLITVE SVETA DELAVCEV, DELAVSKEGA ZAUPNIKA, DELAVSKEGA ZAUPNIKA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, ZAKAJ IZVOLITI, KAKO IZVOLITI, NALOGE IN PRISTOJNOSTI

Koristne povezave:

Loading...