DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Kaj je delovno okolje?

Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti. V njem preživi povprečno po osem ur na dan, pet dni na teden. Vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pa tudi na njihovo zdravje. Z raziskovanjem delovnega okolja se ukvarja veja psihologije, imenovana organizacijska psihologija. (Povzeto po: Wikipedia)


Nagativni vpliv delovnega okolja na zaposlene: PASIVNO KAJENJE

Pasivno kajenje je vdihavanje tobačnega dima kadilcev. Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo iste škodljive snovi kot kadilci. Pasivnemu kajenju so izpostavljeni številni delavci v gostinstvu, pa tudi pazniki v zaporih, negovalke v domovih za starejše ipd.

Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni! Kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju. Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih pasivno kajenje poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučnega raka ter številne druge bolezni.

Tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka.

(Vsebina in slika povzeti po: NIJZ). NIJZ o pasivnem kajenju

Povezane vsebine:


ALKOHOL NA DELOVNEM MESTU NI SPREJEMLJIV!

Z vidika varnosti in zdravja pri delu ter zmožnosti za opravljanje dela uporaba alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc predstavlja tveganje v delovnem procesu.

Prepoved uporabe alkohola, pa tudi drog in drugih substanc izhaja tako iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Prvi določa, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Drugi pa določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Enako velja tudi za zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec je tisti, ki ugotavlja, ali je delavec pod vplivom alkohola oz. drugih prepovedanih substanc, in sicer po postopku in na način, ki ju določi z internim aktom delodajalca (npr. s pravilnikom). Pri pripravi vsebine omenjenega akta je smiselno določiti najmanj naslednje:

  • načine za ugotavljanje prisotnosti alkohola, drog in drugih substanc, npr. alkotest za ugotavljanje prisotnosti alkohola, urinski in krvni testi za ugotavljanje prisotnosti drog in drugih prepovedanih substanc, ipd.
  • osebe, ki lahko izvajajo testiranje oz. preizkus (in so za to usposobljene),
  • primere, ko se preizkus lahko opravlja, npr. ob sumu, da je delavec pod vplivom prepovedanih snovi (zunanji znaki motenj, neprimerno vedenje, ipd.), naključno, v primeru nezgode, ipd.
  • postopek samega preizkusa – kdo ga zahteva, kdo je lahko prisoten, kje se opravi (upoštevaje pravico do osebnega dostojanstva), pisanje in podpisovanje zapisnika,
  • soglasje delavca za opravljanje preizkusa ter kako postopati v primeru, če delavec preizkus odkloni (delavec ima pravico odkloniti preizkus iz naslova nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti) ali se z rezultatom ne strinja,
  • ukrepe za zagotovitev varnosti, če je rezultat preizkusa pozitiven, npr. prepoved opravljanja nadaljnjega dela, odstranitev delavca z delovnega mesta, morebitno spremstvo, če delavec psihofizično ni zmožen sam zapustiti delovnega mesta, ipd.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da sprejem takšnega akta s strani delodajalca ni obvezen. Dokazovanje je mogoče tudi na druge načine (npr. s pričami). Če pa delodajalec interni akt sprejme, se mora njegovih določil tudi držati. To je pomembno z vidika ugotavljanja in dokazovanja stanja alkoholiziranosti oz. dela pod vplivom prepovedanih substanc. Seveda morajo biti delavci z vsebino akta tudi seznanjeni.

Skladno z določili ZDR-1 mora delodajalec ves čas varovati in spoštovati delavčevo osebnost in zasebnost, kar pomeni, da mora tudi postopek preizkusa izpeljati diskretno. Poleg tega je pomembno, da delavec privoli v testiranje, delodajalec namreč nima pravice do prisilnega opravljanja preizkusa.

Če delodajalec ugotovi, da je delavec na delovnem mestu pod  vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, ga mora skladno z določili ZVZD-1 odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca.

Če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca, ga lahko delodajalec pošlje na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.

ZDR-1 določa, da mora delavec vestno opravljati svoje delo, da mora spoštovati zakone, predpise in interne splošne akte, da mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz delovnega razmerja ter da mora upoštevati varnostne ukrepe, kamor sodi tudi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. V primeru kršitev navedenih obveznosti, lahko delodajalec delavcu izreče katero od sankcij v disciplinskem postopku (npr. opomin), lahko pa tudi odpove pogodbo o zaposlitvi, bodisi redno iz krivdnega razloga ali izredno, če je delavčevo alkoholiziranost oz. stanje pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc mogoče opredeliti kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.

NASVET DELAVSKEMU ZAUPNIKU ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: POSVETUJTE SE Z DELODAJALCEM O TEM AKTU, TO JE VAŠA PRAVICA!

Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki (delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ali svet delavcev) se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Tudi interni akt delodajalca o postopkih in načinih ugotavljanja prisotnosti alkohola in drugih prepovedanih substanc je vprašanje varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec mora zato pred sprejemom tega akta obvestiti delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu / svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje o njegovi vsebini. Vsebino akta mora delodajalec predstavnikom delavcev posredovati najmanj 30 dni pred njegovim sprejemom. Rok za skupno posvetovanje pa je najmanj 15 dni pred sprejemom. Torej ima delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu/svet delavcev največ 15 dni časa, da pripravi svoje predloge sprememb. Skupno posvetovanje med delodajalcem in delavskim predstavnikom naj ne bo le formalna izvedba sestanka. Obe strani si morata prizadevati k uskladitvi stališč.

O učinkih alkohola na zdravje preberite tukaj: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moj-zivljenjski-slog/alkohol

Loading...