Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Na podlagi 19. člena ZVZD-1 delodajalec z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere in preverja varnost delovnega okolje.

Delodajalec mora glede na prisotne škodljivosti v delovnem okolju in oceno tveganja delovnih mest izvajati naslednje preiskave škodljivosti v delovnem okolju:

  • toplotne razmere,
  • osvetlitvene razmere,
  • hrup,
  • vibracije,
  • nevarne kemijske snovi na delovnem mestu,
  • umetna optična sevanja,
  • elektromagnetna polja in sevanja,
  • ionizirajoča sevanja.

 

 

Slika prikazuje meritve vibracij na delovnem mestu

V RS lahko opravlja preiskave delovnega okolja organizacija z dovoljenjem za delo, ki je na seznamu MDDSZ objavljenem na spletni strani (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/vzd/vpisnik.pdf).

Pravna oseba, ki opravlja obdobne preiskave nevarnih kemijskih snovi v zraku na delovnem mestu, mora zagotoviti, da analizo nevarnih kemijskih snovi v zraku na delovnem mestu izvede organ, ki je akreditiran za metode, ki omogočajo analize vzorčenih nevarnih kemijskih snovi. Analize vzorcev kemijskih snovi v zraku opravljajo večinoma trenutno še tuji laboratoriji (Nemčija, Austrija), saj v RS preskusni laboratoriji še niso pridobili akreditacije za vzorce iz delovnega okolja. Na spletni strani Slovenske Akreditacije so objavljeni vsi preskusni laboratoriji, ki so akreditirani po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2005 (http://www.slo-akreditacija.si/search?accreditation_type=6) in opravljajo analizo vzorcev.  Akreditacija pomeni neodvisno preverjanje metod s strani tujih tehničnih ocenjevalcev, tehnično  ustreznost in strokovno usposobljenost izvajalca meritev, ki z validacijo metode in določeno  merilno negotovost tako pridobi verodostojen rezultat meritev, ki prikazuje  dejansko obremenjenost delavcev na delovnem mestu.

Izvajalec meritev pripravi Poročilo o meritvah, ki ga mora delodajalec hraniti v okviru evidenc. Strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu mora preveriti rezultate meritev na posameznih delovnih mestih ter v primeru preseganj zakonsko predpisanih mejnih vrednosti (MV) mora ustrezno določiti varnostne ukrepe.  Po uvedbi ukrepa je potrebno izvesti kontrolne meritve.

Periodika preiskav škodljivosti na delovnih mestih ni več zakonsko predpisna (pred sprejetjem ZVZD-1 bila določena na 36 mesecev) tako, da mora biti predvidena v oceni tveganja, ki jo izdela in sprejme delodajalec.

 

Trajni arhiv dokumentacije v zvezi s preiskavami škodljivosti v delovnem okolju obsega kronološki zbir dokumentov:

  • Poročila o izvedbi preiskav (meritev) škodljivosti v delovnem okolju.
  • Izjave o varnosti z oceno tveganja, zaradi sledljivosti ustreznosti pokritosti izvedenih preiskav za delovna okolja, skladnost periodike določene v oceni tveganja (OT) in sprememb delovnih okolih glede na razvoj družbe.
  • Dokumenti o ukrepih izvedenih za zmanjšanje tveganja izpostavljenosti delavcev škodljivostim na delovnih mestih.