DOMOV        ZSSS        SINDEKS

PREVENTIVNE ZDRAVSTVENE PREGLEDE IZVAJA IZVAJALEC MEDICINE DELA


SLIKA: PREISKAVA RAVNOTEŽJA
Tisti, ki pri delu potrebujejo povsem normalno ravnotežje, opravijo poseben preskus ravnotežnih aparatov (vestibulografija: VTG). Preiskovalka na sliki osebi v sluhovod vliva toplo in hladno vodo. Odgovor ravnotežnih organov se kaže v gibanju zrkel. Vir slike: Priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS 2016


Pravne podlage, ki opredeljujejo zagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev:

V petem odstavku 28. člena ZDR-1 jedoločeno, da delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled, in to v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

V 36. členu ZVZD-1 je določeno, da mora delodajalec delavcem zagotoviti takšne zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

Pri čemer  ZVZD-1 v 3. členu (prvi odstavek) določa, da je delavec po tem zakonu:

  • oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  • oseba, ki za delodajalca opravlja delo na kakršni koli drugi pravni podlagi (študentska napotnica, podjemna pogodba …);
  • oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja;

Delavec ima torej pravico do zdravstvenega pregleda, ki po vsebini ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu, ki ga opravlja. Če mu delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda, delavec tako delo lahko celo odkloni.

Preventivni zdravstveni pregled naj torej ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu, ocenjenim v oceni tveganja za konkretno delovno mesto. Preventivni zdravstveni pregled torej naj ne bo splošni zdravstveni pregled, kakršnega bi opravil izbrani osebni zdravnik delavca. Z usmerjenim zdravstvenim pregledom je namreč treba preveriti, ali prihaja do zdravstvenih okvar zaradi ocenjenih tveganj na konkretnem delovnem mestu. Če ni tako, je namreč zamujena priložnost za pravočasno ukrepanje. Če je npr. ocenjeno nesprejemljivo tveganje zaradi hrupa na delovnem mestu, v preventivnem zdravstvenem pregledu ne sme manjkati preizkus sluha. Enako je z ostalimi ocenjenimi tveganji. Primerjava rezultatov testov lahko dokaže, ali okvara zdravja napreduje, kar je klic k ukrepanju, da se prepreči slabšanje zdravja delavca.

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, v podzakonskem aktu Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev predpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov. Določa, da se preventivni zdravstveni pregledi delavcev opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti. S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev se ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja s poudarkom na posebnih zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev obremenitev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju. Pred začetkom preventivnega zdravstvenega pregleda pooblaščeni zdravnik lahko opravi ogled delovnega okolja.

Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov:

Pravilnik določa vrste preventivnih zdravstvenih pregledov:
• predhodni preventivni zdravstveni pregledi,
• usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi in
• drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi.

Ključni vidik pri zagotavljanju zdravja delavcev pri delu je preverjanje delavčeve delazmožnosti za zasedbo delovnega mesta že pred zaposlitvijo pri delodajalcu. Predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec pred prvo zaposlitvijo in po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev. S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev delavca/kandidata za opravljanje določenega dela pri delodajalcu. Obsega anamnezo (delovna, družinska, socialna, osebna), klinični pregled z osnovno biometrijo (telesna masa, telesna višina, indeks telesne mase), osnovne laboratorijske preiskave krvi (SR, L, E, Hb, Ht, MCV, krvni sladkor) in urina (beljakovine, sladkor, bilirubin, urogen in sediment), radiografijo prsnih organov, če obstajajo zdravstveni razlogi, testiranje osnovnih vidnih funkcij in preiskavo sluha s šepetom, EKG in malo spirometrijo ter druge usmerjene preglede in preiskave, ki so potrebni za ugotovitev zdravstvenega stanja delovne zmožnosti glede na dejavnike tveganja pri delu (zahteve, obremenitve in škodljivosti pri delu). Vključuje izdajo zdravniškega spričevala z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.

Stališče Inšpektorata RS za delo glede predhodnih pregledov:
»Zaradi različnih posledic opravljenega ali neopravljenega zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo Inšpektorat Republike Slovenije za delo glede zagotavljanja zdravstvenih pregledov meni, da je smiselno, da vsi delavci ob sklenitvi delovnega razmerja ter predvsem samozaposlene osebe opravijo predhodni zdravstveni pregled. Na ta način se ugotavlja njihovo zdravstveno stanje ob vstopu v delovni proces delodajalca oziroma samozaposlene osebe. V nasprotnem primeru je lahko ob morebitnih zdravstvenih težavah naknadno težko dokazovati, kdaj je prišlo do sprememb zdravstvenega stanja. Dodatno se lahko zaplete v primeru, kadar invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zahteva zdravniško spričevalo predhodnega zdravstvenega pregleda zaradi dvoma glede na časovni nastanek zdravstvene okvare. Ob tem je pomembno tudi, da ima ZPIZ tudi pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca, kadar nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje. Omenjeno je aktualno predvsem s stališča morebitnega ZPIZ-ovega zahtevka za povrnitev stroškov zdravljenja zaradi nezgod pri delu.« (Vir: http://www.id.gov.si/si/storitve/stalisca/stalisce_zdr_pregledi/)

Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca. Upoštevajoč pravilnik in oceno tveganja delodajalec na predlog izvajalca medicine dela določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov. Usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled obsega, odvisno od rizičnih dejavnikov, ki jim je delavec izpostavljen pri delu, zdravstvene preglede in preizkuse, določene v prilogi I pravilnika. Izvajalec medicine dela sme določiti tudi krajši rok, če sta ogrožena varnost in zdravje delavca pri delu, kar mora posebej pisno utemeljiti.

Drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi se opravljajo v primerih:
• po poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
• če obstaja sum, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja zaradi dela pri delodajalcu,
• če gre za delavce, ki so se v obdobju enega leta poškodovali pri delu trikrat ali večkrat,
• po trajni prekinitvi izpostavljenosti mutagenim, teratogenim in rakotvornim snovem ter drugim škodljivostim s kumulativnimi, poznimi ali trajnimi učinki,
• pred začetkom dela z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če delavec predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja,

• pred napotitvijo delavca na strokovno usposabljanje za drugo delo oziroma prekvalifikacijo z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bilpregledan in če to zahteva ocena tveganja.

Delodajalec je v določenih primerih upravičen delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer:
• pri zmanjšani delovni zmožnosti,
• po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
• če obstaja sum, da gre za bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca,
• če gre za delavce, ki so bili v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat.

 

Kadar delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za svoje delovno mesto, se bodisi:
• ne zaposli (če gre za predhodni preventivni zdravstveni pregled pred zaposlitvijo),
• se začasno umakne z dela (če gre za začasno neizpolnjevanje zdravstvenih zahtev, npr. v času po poškodbi),
• se mu delo prilagodi (če je to izvedljivo),
• se prerazporedi na drugo delo (s prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo ali brez nje).

Nasvet

V svoji oceni tveganja,ki vam je ves čas na voljo, torej vam jo je delodajalec na vašo željo dolžen izročiti v progled, lahko preverite, kdaj ste bili na zadnje na preventivnem zdravstvenem pregledu ter na koliko časa je potrebno pregled ponoviti. V pomoč pri tem vam bo priloga Pravilnika o zdravstvenih pregledih delavcev, kjer so določeni roki. V primeru, da na preventivni zdravstveni pregled niste bili povabljeni v rokih, ki so določeni z oceno tveganja je priporočljivo na to opozoriti delodajalca neposredno oz. preko predstavnika sveta delavcev/delavskega zaupnika, da kršitev odpravi (vas napoti na zdravniški pregled). V primeru, da naletite na »gluha ušesa« delodajalca se obrnite na Inšpektorat za delo.

Loading...