DOMOV        ZSSS        SINDEKS

VAROVANJE OKOLJA

Kaj so toplogredni plini?

Nekateri plini v ozračju zadržujejo toploto ob Zemlji — učinek tople grede. Imenujemo jih toplogredni plini. Najpogostejši toplogredni plini so ogljikov dioksid, metan, vodna para in dušikovi oksidi. Njihov obstoj je nujen, saj zagotavljajo pravšnjo temperaturo na Zemlji. Zmerna količina toplogrednih plinov v ozračju je torej dobrodejna, saj bi bila brez njih temperatura na površju le okoli -18 ˚C, namesto sedanjih +15 ˚C povprečne temperature.

Danes veliko toplogrednih plinov v ozračje spušča človek. Dejavnosti, ki povečujejo količino toplogrednih plinov, so industrija, promet in kmetijstvo. Če se v ozračje izpušča preveč toplogrednih plinov, se povprečna temperatura planeta postopoma viša in pojavljajo se podnebne spremembe. Od začetka industrijske revolucije se je zaradi kurjenja fosilnih goriv koncentracija ogljikovega dioksida povišala iz 280 na 390 ppm (parts per million- delcev na milijon). (Wikipedia)

Najpogostejši toplogredni plin je ogljikov dioksid, ki predstavlja kar 82 % človekovih izpustov (promet in industrija). Sledijo mu: metan, ki predstavlja 11 % človekovih izpustov (kot posledica odpadkov in kmetijsktva), dušikov oksid v 6 % (kot posledica kmetijstva in izgorevanja goriv) ter F-plini v 1% (kot posledica industrije).

Posledice globalnega segrevanja

Globalno segrevanje ozračja ima za naš planet številne negativne posledice. Izginevajo ledeniki ter led na severnem in južnem tečaju, kar vodi do dviga morske gladine. Na nekaterih predelih Zemlje se pojavljajo vse bolj ekstremne vremenske razmere, kot so poplave, orkani, izjemno nizke temperature in širjenje sušnih območij – puščav. Temperaturne spremembe imajo negativen vpliv tudi na naravno ravnovesje.

 

Kaj lahko stori posameznik zoper globalnemu segrevanju ozračja?

Varčujmo z energijo tako da izklapljamo luči in elektronske naprave, ločujemo odpadke, ozaveščamo druge ljudi o tem, spodbujamo uporabo javnega prevoza in/ali kolo …

 


Prihodnost našega planeta je torej na kocki!

 

Združeni narodi takole utemeljujejo potrebo po takojšnji podnebni akciji:

»Globalne emisije toplogrednih plinov dosegajo rekordne vrednosti in videti ni nobene izboljšave. Zadnja štiri leta (2019, 2018, 2017, 2016) so bila rekordno vroča. Zimske temperature na Arktiki so se od leta 1990 dvignile za 3˚C. Gladina morij se dviga, koralni grebeni izumirajo, postajamo priča spremembam podnebja, ki ogrožajo zdravje zaradi onesnaženosti zraka, vročinskih valov in povečanega tveganja za pomanjkanje hrane. Učinki podnebnih sprememb se občutijo povsod in z zelo stvarnimi posledicami na življenje ljudi. Podnebne spremembe slabšajo rezultate nacionalnih gospodarstev in njihova cena bo v prihodnosti še višja kot danes. Toda širi se zavest o obstoječih in dosegljivih prilagoditvah za preskok v čistejša in bolj odporna gospodarstva.  Zadnja analiza kaže, da če ukrepamo takoj, lahko v 12 letih zmanjšamo emisije ogljika ter znižamo rast povprečne globalne temperature glede na tisto v predindustrijski dobi za manj kot 2˚C oziroma po zadnjih znanstvenih ugotovitvah celo za manj kot 1,5˚C. Na srečo imamo Pariški sporazum – to je vizionarski uresničljiv napreden okvir za delovanje, ki natančno določa, kaj je treba storiti, da se ne le prekine kvarjenje podnebja ampak celo povrne prejšnje stanje.  Toda sporazum sam po sebi ni dovolj, če mu ne sledi akcija. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je 23. 9. 2019 v New York povabil vse svetovne voditelje, da jim predlaga trdne in stvarne načrte za izboljšanje tistega, kar so sami na nacionalni ravni sklenili storiti do leta 2020, da bi v naslednjem desetletju za 45 % zmanjšali emisije toplogrednih plinov ter da bi dosegli do leta 2050 neto ničelne emisije.«

Varujmo okolje, kajti na mrtvem planetu ni delovnih mest. Preberi še: Sindikati in podnebne spremembe.


Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019

 

Predlog zakona je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Takole ga je med drugim utemeljilo: “Osnovni namen in cilj podnebne politike je, da do sredine tega stoletja zagotovi prehod v trajnostni razvoj gospodarstva in družbe, ki temelji na neto ničelnih emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije, trajnostni proizvodnji in potrošnji v mejah zmogljivosti planeta ter v koreniti spremembi našega razmišljanja in življenjskega sloga. Podnebna politika mora slediti ciljem Pariškega sporazuma,  aktualnim znanstvenim dognanjem, predvsem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC)  in številnih drugih znanstvenih ustanov, sklepom in dokumentom na ravni EU ter sporočilu Evropske komisije »Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo… Povprečna temperatura ozračja v Sloveniji se je od druge polovice preteklega stoletja povišala za več kot 1,5 °C. Trend naraščanja je višji, kot je svetovno povprečje, saj se je Zemljino ozračje v primerljivem obdobju segrelo za približno 1 °C. Glavni vzrok poviševanja temperature je naraščanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki spreminjajo lastnosti ozračja, dodatno pa tudi sprememba rabe tal. Pri podnebnih spremembah ne gre samo za naraščanje povprečne temperature, ampak tudi za spreminjanje običajnih vrednosti drugih podnebnih spremenljivk in spreminjanje pogostosti pojavljanja ekstremnih vremenskih dogodkov ter njihove intenzitete. V Sloveniji sta se povečala število in moč vročinskih valov, obdobja hladnega vremena so manj pogosta in izrazita. Zmanjšala se je količina snega in skrajšalo trajanje snežne odeje. Povečalo se je izhlapevanje spomladi in poleti, kar vpliva na vodno bilanco. Podaljšuje se trajanje Sončevega obsevanja. Ocene podnebnih sprememb v prihodnosti za Slovenijo kažejo na krepitev trenutnih trendov, njihova stopnja pa bo zlasti v drugi polovici tega stoletja močno odvisna od emisij toplogrednih plinov. Če se bodo emisije TGP do srede stoletja na svetovni ravni zmanjšale za 80 %, se pričakuje omejitev naraščanja povprečne svetovne temperature ozračja do 2 °C glede na predindustrijsko obdobje. Slovenija je pogodbenica Pariškega sporazuma, zato je dolgoročni cilj doseganja ničelne stopnje neto emisij TGP določila v predlogu Zakona o podnebni politiki.« (Vir: 47/2019 e-novica ZSSS: Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019).


Preberi tudi:

Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, dostopno prek: https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2018/SL/COM-2018-773-F3-SL-MAIN-PART-1.PDF

 

 

Loading...