Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica
Temeljne človekove pravice določajo mednarodni pravni akti. Po drugi svetovni vojni so 10. decembra 1948 v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) najprej definirali predvsem državljanske temeljne pravice in svoboščine v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Pravica do varnosti in zdravja pri delu je bila vključena v mednarodne pravne akte šele kasneje.
Z ratifikacijo ti mednarodni pravni akti postanejo del slovenskega pravnega reda in se lahko nanje sklicujemo pri terjanju svojih pravic.
Seznam mednarodno pravnih aktov o človekovih pravicah, na tej povezavi
__________________________________________________
Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:
Sprejela ga je Generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 3. januarja 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992 (Uradni list RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92).
7. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zlasti zagotavljajo:
a) nagrado, s katero sta vsem delavcem zagotovljena vsaj:
i) pravičen zaslužek in enako plačilo za delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka; zlasti mora biti ženskam zajamčeno, da njihovi delovni pogoji niso težji od pogojev, ki so jih deležni moški in da prejemajo za enako delo enako plačilo kot moški;
ii) človeka vredno življenje zanje in za njihove družine v skladu z določbami tega Pakta;
b) zdrave in varne delovne pogoje;
c) za vse enako možnost napredovanja pri delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti;
d) počitek, prosti čas, ustrezno omejitev delovnega časa in periodičen plačan dopust ter nadomestilo za praznične dni.
10. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo:
1. da mora biti družina, ki je naravni in temeljni sestavni del družbe, deležna čim širšega varstva in pomoči, zlasti pri njeni ustanovitvi in dokler je odgovorna za preživljanje in vzgojo otrok, za katere skrbi. V sklenitev zakonske zveze morata bodoča zakonca svobodno privoliti;
2. da morajo biti matere primeren čas pred rojstvom in po rojstvu otroka deležne posebnega varstva. Zaposlenim materam mora biti v tem času zagotovljen plačan dopust ali dopust z ustreznimi prejemki iz socialnega zavarovanja;
3. da so za varstvo in pomoč otrokom in mladini potrebni posebni ukrepi brez kakršnekoli diskriminacije iz rodbinskih ali drugih razlogov. Otroci in mladina morajo biti zaščiteni pred ekonomskim in socialnim izkoriščanjem. Zaposlovanje otrok pri delih, ki škodijo njihovi morali ali zdravju ali so življenjsko nevarna, ali ki bi lahko zavirala njihov normalni razvoj, naj bo obravnavano kot kaznivo dejanje. Prav tako morajo države določiti starostno mejo, pod katero je plačano delo otroške delovne sile po zakonu prepovedano in kaznivo.
Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah
__________________________________________________
Evropska socialna lista:
Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Je dokument Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.
Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Prizadevanja organizacije so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh njenih 46 državah članicah, prej 47, saj je bila Ruska federacija po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi ruske agresije nad Ukrajino.
O Svetu Evrope na tej povezavi
Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine
a) določanju in izboljševanju delovnih pogojev, organizacije dela in delovnega okolja;
b) varstvu zdravja in varnosti v podjetju;
c) organiziranju socialnih in socialno-kulturnih služb in dejavnosti v podjetju;
d) nadzoru nad upoštevanjem predpisov v teh zadevah.
__________________________________________________
Evropski kodeks o socialni varnosti:
Slovenija ga je ratificirala leta 2003. Je akt Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.
Dne 27. februarja 2005 pa je začel za Republiko Slovenijo veljati Evropski kodeks o socialni varnosti, sestavljen 16. aprila 1964 v Strasbourgu in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 26/03 (Uradni list Republike Slovenije, št. 126/03).
Zakon o ratifikaciji Evropskega kodeksa o socialni varnosti
a. bolezen;
b. nezmožnost za delo, ki je posledica take bolezni in vključuje začasno izgubo zaslužka, kot je opredeljeno v notranji zakonodaji;
c. popolno ali delno izgubo pridobitne zmožnosti, ki presega predpisano stopnjo, če je verjetno, da bo ta izguba trajna, ali ustrezno izgubo fizične zmožnosti in
d. izgubo sredstev za preživljanje vdove in otrok zaradi smrti hranilca družine; če je to vdova, je pravica do dajatve po notranji zakonodaji lahko pogojena z domnevo, da je nesposobna, da se sama vzdržuje.
__________________________________________________
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah:
Je akt EU. Sprejeta je bila leta 2010.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
Člen 31 – Pošteni in pravični delovni pogoji
1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.
Člen 32 – Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu
Delo otrok je prepovedano. Brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti ob dokončanju obveznega šolanja.
Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.
__________________________________________________
Evropski socialni steber:
Je akt EU, sprejet leta 2017.
Evropski steber socialnih pravic v 20 načelih:
Poglavje II: Pošteni delovni pogoji
Načelo 10. Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov
Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.
Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.
Delavci imajo pravico do varovanja svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.
__________________________________________________
Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela, ILO:
Je akt Mednarodne organizacije dela – ILO. Slovenija je članica ILO od 1999. V letu 2022 je ILO sprejela dopolnitev Deklaracije o temeljnih načelih in pravicah iz leta 1998, da je temeljna delavska pravica tudi pravica do zdravega in varnega delovnega okolja.
Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je torej dodana štirim temeljnim načelom in pravicam, ki jih je leta 1998 s konvencijo določila ILO in ki jih morajo države članice ILO spoštovati ne glede na to, ali so ratificirale zadevne “temeljne” konvencije:
-
- Svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj.
- Odprava prisilnega ali obveznega dela.
- Odprava dela otrok.
- Odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica.
- Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).
Neuradni prevod ključnega dela deklaracije, na tej povezavi
Konferenca ILO, ki združuje sindikate, predstavnike delodajalcev in vlade držav članic ILO, pa je 10. 6. 2022 dodatno uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.
Gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, v angleščini na tej povezavi
