E-novica ZSSS št. 64 (2. 11. 2020): Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi
Kljub epidemiji so številni delavci zaradi narave svojega dela prisiljeni delati v skupnih prostorih z večjim številom sodelavcev. Koronavirus se širi po zraku tudi zaradi aerosolov. Majhni kužni delci, ki jih izdiha okužena oseba še ure dolgo lebdijo v zraku v zaprtih prostorih. Po več urah dihanja v neprezračenem prostoru se njihova koncentracija v zraku lahko pomembno poveča. Dlje ko prostori niso prezračeni, večja je koncentracija aerosolov v zraku. Maske in dvometrska razdalja sčasoma ne zadoščata več. Okužena oseba oddaja toliko več aerosolov, kolikor bolj na glas govori oziroma bolj kot diha na vso moč. Če kričimo, oddajamo 50-krat več aerosolov kot, kadar smo tiho. Verjetnost okužbe raste z dolžino časa, ki ga prebijemo v neprezračenem prostoru skupaj z okuženo osebo. Nekateri okuženi še ne čutijo simptomov bolezni, kljub temu pa že izdihavajo okužene aerosole.
Tokrat vam zato posredujemo ugotovitve znanstvenikov, da prezračevanje prostorov, v katerih se zadržuje večje število ljudi, dramatično zniža tveganje okužbe zaradi izdihanih kužnih aerosolov v zraku. Prezračuje se lahko z odpiranjem oken in ustvarjanjem prepiha ali z dobro prezračevalno napravo. Znanstveniki so analizirali, kako se je širila okužba v znanih primerih. Tako je marca letos 61 članov pevskega zbora v ZDA sodelovalo na pevskih vajah. Eden od njih je bil okužen in v času 2,5 ure dolge pevske vaje se je od njega s COVID-19 okužilo 53 preostalih članov pevskega zbora. In to kljub temu, da so upoštevali medsebojno varnostno razdaljo in higienske ukrepe. Okužili so se celo pevci, ki so bili od okuženega oddaljeni 14 metrov. Toda bili so v najbolj tveganem možnem scenariju: peli so brez mask, peli so na ves glas in zato z izdihano sapo oddajali precej več aerosolov ter v istem neprezračenem prostoru so se zadrževali 2,5 ure.
Znanstveniki so to tveganje okužbe z okuženimi aerosoli ponazorili s tremi primeri iz realnega življenja:
- Šest prijateljev se zadržuje v družinski dnevni sobi. Eden je okužen. Družijo se 4 ure in se na glas pogovarjajo. Ne nosijo mask in ne prezračijo dnevne sobe. Vseh preostalih pet se jih bo okužilo. Če pa nosijo maske, se bodo okužili štirje. A brez prezračevanja maske po določenem času ne ščitijo več. Pomembna je namreč dolžina trajanja druženja.
- V baru z zaprtimi okni in brez prezračevanja je 15 oseb. Ena je okužena. Po 4 urah bo okuženo vseh preostalih 14. Če bodo uporabljali maske, jih bo po 4 urah okuženih 8. Če bi bil bar prezračevan in bi bili v njem krajši čas, bi se okužila le 1 oseba.
- V šolskem razredu je 24 učencev in 1 okuženi učitelj. Učitelj mora predavati, torej govori na glas. Če se ne izvaja nobenih preprečevalnih ukrepov, bo po 2 urah okuženih 12 učencev. Če vsi uporabljajo maske, bo okuženih 5 učencev – in to ne glede na oddaljenost od okuženega učitelja. Če je v predavalnici zagotovljeno prezračevanje in predavanje traja zgolj 1 uro, se možnost okužbe dramatično zniža.
Simulacije, ki so jih izvajali znanstveniki, so torej pokazale, da je za preprečitev okužbe z aerosoli v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, izvajati naslednje ukrepe:
- dobro prezračevanje,
- skrajšanje trajanja druženja,
- zmanjšanje števila prisotnih,
- nošnja mask.
Druženje na prostem je varnejše, saj se tam aerosoli kmalu porazgubijo iz zraka. Seveda pa je tudi na prostem treba upoštevati varnostno razdaljo. Če sta dve osebi preblizu, bo namreč vseeno lahko prišlo do okužbe.
Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj torej delodajalca opozorijo, da je treba v delovnem okolju, kjer dela večje število sodelavcev, zagotoviti prezračevanje – z odpiranjem oken ali z dobro prezračevalno napravo.
Celoten članek smo povzeli po viru v angleščini na tej povezavi.
