DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Strategije EU

RESOLUCIJA ETUC O AKTIVNOSTIH ZA OBVLADOVANJE STRESA IN ODPRAVO PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ NA DELOVNEM MESTU

“Uvrstimo evropsko direktivo na dnevni red” (ETUC, Sofija, 25. – 26. junija 2018)

 

Čeprav je v evropski zakonodaji kar precej direktiv, ki ščitijo delavčevo zdravje pred kemijskimi, fizikalnimi in biološkimi tveganji na delovnem mestu, pa namreč med njimi ni direktive o zaščiti delavcev pred psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu. In to kljub temu, da so tudi pri nas enako kot v EU posledice stresa in drugih psihosocialnih tveganj eden najpogostejših razlogov tako za bolniško odsotnost z dela kakor tudi za invalidsko upokojitev. V Evropi 25 % delavcev po podatkih EUROFOUND navaja, da stres, povezan z delom, doživljajo ves svoj delovni čas ali večino svojega delovnega časa, podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje.

Da bi ta pobuda ETUC iz naslova zgoraj uspela, bo potrebno vanjo investirati veliko energije in časa, saj se je v preteklih 15 letih povsem ustavilo sprejemanje novih evropskih direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu. Evropski delodajalci namreč trdijo, da je zanje v primerjavi z njihovo konkurenco na svetovnem trgu že preveč »administrativnih bremen« zaradi evropske zaščite delavčevega zdravja. V prihodnosti bomo zato tako v ETUC kot v ZSSS veliko napora namenili kampanji, s katero bomo ozaveščali in spodbujali evropske poslance in Evropsko komisijo, da je nova direktiva najbolj učinkovit način za obvladanje slabega poklicnega zdravja zaradi psihosocialnih tveganj.

Čeprav 24. člen našega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec »sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev«, bi bila takšna evropska direktiva še kako dobrodošla tudi za nas. Kajti resolucija ETUC iz leta 2018 našteva, kaj vse naj bi bilo v novi direktivi za ohranitev delavčevega poklicnega zdravja: »… poleg fizikalnih dejavnikov, kakršni so hrup, vročina in vibracije, naj bodo upoštevani tudi družbeni vidiki in odnosi na delovnem mestu, kakršni sta organizacija dela (npr. omejitev števila dejavnikov za delavčevo časovno normo, meritev delovne in časovne obremenitve, delavčev nadzor oziroma vpliv, opazovanje in nadzor nad delavcem, merjenje delavčeve delovne uspešnosti, uvajanje sprememb itd.) ter vidik medčloveških odnosov (kakovost upravljanja, podpora vodstva in sodelavcev, nadlegovanje, nasilje in zastraševanje). ETUC se je v preteklosti že opredelila, da bi ta direktiva morala vključevati »na primer pravico do odklopa za delavce, da se jim ne bo smelo posegati v njihov čas za počitek in dopust. Poleg tega se je treba soočiti z učinkom organizacije dela in naraščanja dela, ki se opravlja izven delovnega razmerja.«

Več na naslednjih povezavah:

Slovenski neuradni prevod »Resolucije ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: Uvrstimo evropsko direktivo na dnevni red«, ki jo je izvršni odbor ETUC sprejel na svoji seji v Sofiji, 25. – 26. junija 2018
Resolucija na spletni strani ETUC (v angleščini)
Povzetek skupnega poročila o razširjenosti psihosocialnih tveganj pri delu, ki sta ga pripravili Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) – na seznamu jezikov klikni na slovenščino (SL)

 


SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ –  10. 1. 2017

Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu

Sporočilo v slovenščini
Praktična navodila za delodajalce: Zdravje in varnost pri delu sta stvar vseh

Sklep iz sporočila:

Na podlagi 25 let izkušenj v politiki za varnost in zdravje pri delu na ravni EU in podrobnega naknadnega vrednotenja pravnega reda EU je mogoče pridobiti spoznanja za prihodnost. Sodobna politika za varnost in zdravje pri delu mora zajeti jasne in posodobljene predpise na ravni EU in nacionalni ravni. Podjetjem je treba pomagati pri izpolnjevanju predpisov in v čim večji meri izkoristiti njihova prizadevanja za varnost in zdravje pri delu v okviru bolj zdrave, srečnejše in produktivnejše delovne sile. To velja zlasti za mikropodjetja in mala podjetja, v katerih je potencialni pozitivni vpliv izboljšanega zdravja in varnosti pri delu največji, ta podjetja pa se hkrati spopadajo z omejitvami pri razumevanju in uporabi obstoječih predpisov.
Izvrševanje zavezujočih predpisov v praksi je ključno, v praksi pa je odločilna predvsem kultura izpolnjevanja obveznosti v podjetjih vseh velikosti in pri delavcih. Tako kulturo skladnosti je treba oblikovati že na začetku izobraževanja, naj bo to v strokovni izobrazbi ali usposabljanju na področju vodenja. Temeljiti mora na stalnem prizadevanju za ozaveščanje in izmenjavo dobre prakse, spremljati pa se mora z inšpekcijskimi pregledi, ki v najboljšem primeru ne zajemajo samo preverjanja in sankcioniranja, ampak tudi pomagajo opredeliti boljše načine izpolnjevanja obveznosti. Socialni dialog je pomembno prispeval k izboljšanju zdravja in varnosti na ravni EU, nacionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij. In v današnjih razmerah ni izgubil svojega pomena. Prav nasprotno bo socialni dialog ključen pri izvajanju ukrepov iz tega sporočila.
Sodobna politika za varnost in zdravje pri delu temelji na sodelovanju mnogih akterjev na podlagi zdravega razuma in skupnega prepričanja, da visoki standardi varnosti in zdravja pri delu zadevajo vsakogar od nas.


RESOLUCIJA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU – 2. 10. 2015

Sprejeta na 13. kongresu Evropske konfederacije sindikatov, 2. 10. 2015 v Parizu

Od 29. septembra do 2. oktobra 2015 je v Parizu potekal 13. kongres Evropske konfederacije sindikatov (ETUC-EKS), ki je med drugim na zadnji dan sprejel tudi sedem resolucij. Med njimi je bila tudi resolucija za varnost in zdravje pri delu, ki zavrača krčenje direktiv EU na področju varnosti in zdravja pri delu, njihovo označevanje za administrativno breme podjetništvu ter terja od Evropske komisije ambiciozno strategijo EU in dejavnosti za izboljšanje vedno slabših delovnih razmer v Evropi. Najprej pa terja evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za petdeset najbolj rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu.

Prevod resolucije 13. kongresa ETUC za varnost in zdravje pri delu
Angleška verzija resolucije 13. kongresa ETUC

 


EU MORA UKREPATI DANES ZA IZBOLJŠANJE POKLICNE VARNOSTI IN ZDRAVJA

Prevod v slovenščino: resolucija izvršnega odbora Evropske konfederacije sindikatov, 3. 12. 2014
Resolucija IO ETUC/EKS v angleščini

 


SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020

besedilo strateškega okvira 

6. junij 2014:

Gre za izjemno pomemben dokument, saj se bodo z njim uskladile nacionalne strategije v vseh 28 državah EU. Evropska komisija z njim zamuja, saj je prejšnja strategija za obdobje 2007-2012 prenehala veljati že pred dvema letoma. Priprava nove strategije je potekala v neugodnem ozračju, saj se je krepil vpliv tistih, ki varnost in zdravje pri delu dojemajo kot administrativno oviro podjetništvu.

Evropska sindikalna konfederacija ETUC je zato ob razglasitvi nove strategije zapisala, da  je prepozna in prešibka. Strategija sicer omenja vrsto pomembnih problemov varnosti in zdravja pri delu, vendar pa ne napoveduje, da bo v zvezi s tem sprejeta kakršnakoli zavezujoča evropska zakonodaja. Napoveduje celo deregulacijo, ki naj bi malim delodajalcem pomagala, da izvajajo varnost in zdravje pri delu. V tak pristop sindikati ne verjamemo, saj menimo, da zmanjšuje pravice delavcev pri malih delodajalcih.

Kot vedno bo torej pobuda za sprejem evropskih predpisov do leta 2020 morala priti s strani sindikatov. Kljub temu v ZSSS pozdravljamo, da nova EU strategija namenja veliko pozornosti poklicnim boleznim. Morda bo to končno omogočilo premike tudi v Sloveniji, kjer že od leta 1990 zaman čakamo na ustrezen predpis za verifikacijo poklicnih bolezni.

Loading...