Ogljični odtis

Glej tudi Podnebne spremembe!


Toplogredni plini povzročajo segrevanje ozračja. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1750 zaradi industrializacije povečala za 40 %. Posledica so podnebne spremembe, ki jih vse bolj občutimo tudi v Sloveniji.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Ugotavlja, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v sisteme, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo. V naravi so to gozdovi in oceani.


Cilj EU in Slovenije: Do leta 2050 neto ničelna emisija CO2 oziroma podnebna nevtralnost.

Bruselj za 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2040, februar 2024


Zmanjšanje ogljičnega odtisa je mednarodna obveznost Slovenije in poslovna in družbena odgovornost delodajalca. Brez odlašanja! Na mrtvem planetu ni delovnih mest.


Ogljični odtis posameznika danes večkrat presega količino 2 ton, ki jo je narava sposobna nevtralizirati v enem letu. Povprečen Slovenec v okolje vsako leto izpusti okoli 8 ton CO2. Največ CO2 nastane pri porabi električne energije, ogrevanju in transportu. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so neposredno povezani z zmanjševanjem ogljičnega odtisa moderne družbe.

Vsak posameznik in delovna organizacija si mora prizadevati za zmanjšanje porabe energije in materialnih dobrin in s tem za manjše obremenjevanje okolja in za preprečitev podnebnih sprememb. Prvi korak v tej smeri je izračun svojega ogljičnega odtisa in naslednji korak načrt, kako ga zmanjšati.

Najbolj lahko gospodinjstvo zmanjša svoj ogljični odtis s toplotno izolacijo zunanjih sten, z menjavo oken, z zeleno elektriko, z doslednim izklapljanjem električnih porabnikov, z varčnimi sijalkami, s prhanjem namesto kopanjem in če ne uporablja sušilnega stroja za perilo.


Spletni kalkulatorji ogljičnega odtisa in usposabljanje – ponudniki (brezplačni in plačljivi):

 

Inštitut za zdravje in okolje

Kalkulator Umanotera – za gospodinjstva

 

Zeleni ključ (za podjetja)

 

Bureau Veritas – za podjetja (usposabljanje za izračun ogljičnega stanja organizacije, procesov ali izdelka)

SIQ usposabljanje Izračun ogljičnega odtisa organizacije 


Slovenski plačljivi standardi:

SIST EN ISO 22526-3:2022 Polimerni materiali – Ogljični in okoljski odtis polimernih materialov na biološki osnovi – 3. del: Ogljični odtis postopkov, zahteve in smernice za količinsko opredelitev (ISO 22526-3:2020)

SIST EN ISO 22526-2:2022  Polimerni materiali – Ogljični in okoljski odtis polimernih materialov na biološki osnovi – 2. del: Ogljični odtis materialov, količina (masa) CO2, odstranjena iz zraka in vključena v molekulo polimera (ISO 22526-2:2020)

SIST EN ISO 14021:2016/A1:2021 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (okoljsko označevanje II. vrste) – Dopolnilo A1: Ogljični odtis, ogljično nevtralno (ISO 14021:2016/Amd 1:2021)

SIST EN ISO 14067:2019 Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje (ISO 14067:2018)