Že od leta 1950 imata Mednarodna organizacija dela (MOD, ILO) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, WHO) skupno opredelitev zdravja pri delu. Na svoji prvi seji jo je leta 1950 sprejela skupna komisija MOD in SZO in jo posodobila na svoji dvanajsti seji leta 1995. Glasi se takole: »Zdravje pri delu naj si prizadeva za: promocijo in ohranjanje najvišje ravni telesnega, duševnega in socialnega blagostanja delavcev v vseh poklicih; preprečevanje odsotnosti delavcev z dela zaradi zdravstvenih težav, povezanih z delovnimi razmerami; zaščito delavcev pred nevarnostmi, ki jih predstavljajo zdravju škodljivi dejavniki; umestitev in ohranjanje delavca v okolju, prilagojenemu njegovim fiziološkim in psihološkim sposobnostim; skratka za prilagoditev dela človeku in vsakega človeka njegovemu delu«.

Pogosto navajani razlogi za skrb za zdravje in varnost pri delu so:

moralni – zaposleni in drugi v delovnem okolju naj se pri delu ne izpostavljajo nevarnosti.

gospodarski – mnoge vlade se zavedajo, da neustrezne delovne razmere pomenijo za državo velike stroške (npr. izplačila socialnih zavarovanj, stroški zdravstvene oskrbe in izguba zaposljivosti delavca). Zaposlitvene organizacije imajo stroške tudi ob nesrečah pri delu (npr. pravne kazni, globe, kompenzacijska škoda, čas preiskave, zastoj proizvodnje, izguba naklonjenosti delovne sile, strank in širše skupnosti).

pravni – varnost in zdravje pri delu zahtevajo različni predpisi.