E-novica ZSSS št. 26/2025 (26. 5. 2025): Pametna digitalna orodja in nosljive naprave
Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu: na sliki brezpilotna letala (droni) nadzirajo delovišče
Evropska kampanja “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“, ki poteka od leta 2023, se v letu 2025 zaključuje s svojim zadnjim poglavjem “Pametni digitalni sistemi“. V njem so nam predstavljena pametna digitalna orodja in nosljive naprave, katerih namen naj bi bil večja varnost in zdravje v delovnem okolju s pomočjo digitalne tehnologije.
Pametna digitalna orodja naj bi bili novi sistemi za opazovanje v delovnem okolju ter za zbiranje in analiziranje podatkov z namenom prepoznati tveganja, preprečiti ali zmanjšati poškodbe poklicnega zdravja ter zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Gre za pametno osebno varovalno opremo (ki lahko določi ravni plinov, toksinov ter hrupa in temperatur, ki lahko pomenijo tveganje), nosljivo opremo (ki komunicira z delavci, s senzorji, ki so lahko vgrajeni v zaščitne kape ali varnostna očala), mobilni ali statični sistemi, ki uporabljajo kamere in senzorje (na primer brezpilotna letala, ki spremljajo nevarna območja na deloviščih, da se v gradbeništvu in rudarstvu prepreči izpostavljanje ljudi nevarnostim). Nosljive naprave pa so majhne elektronske naprave s senzorji in zmogljivostjo računanja (na primer pametne ure, podatkovna očala ali druge naprave z vgrajenimi senzorji ali elektronskimi sledilnimi napravami), ki se lahko namestijo na različne dele telesa, da zbirajo podatke, ki se posredujejo drugim digitalnim sistemom za obdelavo. Prek aplikacij, nameščenih v sami napravi ali v zunanjih napravah, kot so pametni telefoni, povezani z oblakom, se lahko uporabljajo za analizo fizioloških in psiholoških podatkov, kot so občutki, spanje, gibanje, srčni utrip, telesna temperatura in krvni tlak.
Čeprav se komu zdi neverjetno, je evropska anketa Eurobarometer iz maja 2022 pokazala, da so tovrstne digitalne naprave že prisotne na slovenskih delovnih mestih v enakem odstotku kot drugje po EU. V anketi, o kateri smo vam poročali v naši e-novici št. 51/2022, jih je na primer med takrat anketiranimi Slovenci 25 % poročalo o napravah na svojem delovnem mestu za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja, 19 % o digitalnih napravah za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov, 18 % o digitalnih napravah za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen ter 9 % o digitalnih napravah na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka.
Več o evropski kampanji v slovenščini na tej povezavi
