E-novica ZSSS št. 35/2026 (3. 7. 2026): Vročinski rekordi padajo

Leto 2026 bo šlo v anale kot leto vročinskih rekordov. Konec junija 2026 je Slovenijo zajel izjemen vročinski val, zaradi katerega je Agencija RS za okolje (ARSO) izdala rdeča in oranžna opozorila za celotno državo! Najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji konec junija 2026 je znašala 38,7 °C, izmerili pa so jo v ponedeljek, 29. junija 2026, na meteorološki postaji Podnanos. Uradno je bil tako postavljen nov slovenski junijski temperaturni rekord, s čimer je padel prejšnji absolutni rekord iz junija 2025 (38,4 °C v Dobličah pri Črnomlju).
Vročinske valove beležimo od leta 2003 dalje in so izraz klimatskih sprememb. V zadnjih letih jih imamo že do 10 letno.
V Sloveniji se po kriterijih ARSO vročinski val uradno definira kot obdobje, ko najvišja dnevna temperatura zraka vsaj tri dni zapored preseže določen temperaturni prag, ali ko je dalj časa močno povečana toplotna obremenitev telesa. Splošna meja za začetek blagega vročinskega vala v večini nižinskih delov države je 30 °C. Ker pa ima ARSO državo razdeljeno na štiri klimatske regije (severozahod, jugozahod, osrednja Slovenija in severovzhod), se pragovi za resno toplotno obremenitev med regijami razlikujejo. Pri določanju upoštevajo tudi tropske noči (ko temperatura ponoči ne pade pod 20 °C), saj te preprečujejo nočno ohlajanje telesa.
ARSO izdaja stopnje opozoril na podlagi predvidene toplotne obremenitve, ki poleg same temperature zraka upošteva tudi vlažnost in trajanje obdobja:
  • Oranžni alarm (Velika nevarnost): Razglasi se, ko so napovedane visoke temperature neobičajne za tisti letni čas in povzročajo veliko toplotno obremenitev. V večini notranjosti države to pomeni, da dnevne temperature dosegajo vrednosti med 33 °C in 35 °C (na Primorskem lahko tudi do 37 °C) in vztrajajo več dni. Razmere so lahko nevarne za zdravje starejših, otrok in kroničnih bolnikov. 
  • Rdeči alarm (Izjemna nevarnost): Razglasi se ob ekstremni toplotni obremenitvi, ko temperature dosežejo kritične vrednosti. V notranjosti Slovenije se rdeči alarm praviloma sproži, ko temperature presežejo 35 °C do 37 °C, na Primorskem (Goriška, Vipavska dolina) pa 38 °C ali več. Pogoj za rdeči alarm je tudi, da ekstremna vročina traja dlje časa ter da so noči vroče, kar predstavlja resno grožnjo za zdravje celotnega prebivalstva.

Vročinski val je visoka obremenitev celo za telo, ki se mu ni treba fizično naprezati. Fizično delo dodatno segreva telo. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 °C. Če se mora preveč truditi, da bi se ohladilo, ali če se začne pregrevati, delavec zboli. Vročinski stres je celotna toplotna obremenitev, ki ji je delavec lahko izpostavljen zaradi skupnih prispevkov presnovne toplote, oblačil in okoljskih dejavnikov (tj. temperature in gibanja zraka, vlage in sevane toplote). Blag ali zmeren vročinski stres lahko povzroči nelagodje in negativno vpliva na storilnost in varnost, ne škoduje pa zdravju. Temperaturni ekstremi pa neposredno vplivajo na zdravje, saj ogrožajo sposobnost telesa za uravnavanje svoje notranje temperature. Poleg tega lahko poslabšajo kronična obolenja, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, cerebrovaskularne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

V zmerno vročih okoljih telo poskuša odstraniti odvečno toploto, da lahko ohranja normalno telesno temperaturo. Srčni utrip se pospeši, da pride do večjega dotoka krvi skozi zunanje dele telesa in kožo, tako da se odvečna toplota odvaja v okolje, in pojavi se znojenje. Izhlapevanje znoja s kože hladi telo. Te spremembe pa postavljajo dodatne zahteve za telo. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Ročno delo še dodatno ustvarja presnovno toploto in povečuje toplotno obremenitev telesa.

Tipični simptomi toplotnega stresa, ki se lahko pojavijo – različno pri različnih ljudeh: nesposobnost koncentriranja, mišični krči, vročinski izpuščaji, močna žeja (ta simptom se pojavi dokaj pozno), omedlevica, izčrpanost/utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža in v najhujših primerih vročinska kap (vroča suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti). Sposobnost telesa, da vzdržuje normalno notranjo telesno temperaturo lahko povsem odpove.  Če se pravočasno ne ukrepa, se lahko konča s smrtjo.

Ljudje na splošno ne morejo zaznati svojih simptomov, povezanih z vročinskim stresom, zato smernice za delo na prostem v vročini priporočajo, naj delavec na delovnem mestu ne bo  sam. Njegovo preživetje je lahko odvisno od sposobnosti sodelavcev, da prepoznajo te simptome ter zanj pravočasno poiščejo prvo pomoč in zdravniško oskrbo.

Nasvet: Če začutite simptome vročinskega stresa, prenehajte z delom, pijte vodo, odstranite nepotrebna oblačila in se usedite v hladen prostor v senci. Če se v 30 minutah ne morete ohladiti, poiščite nujno medicinsko pomoč.

On 3. julija, 2026   /   Novice