Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament so leta 2023 uradno razglasili 15. julij za dan EU za žrtve svetovne podnebne krize. Služi kot opomnik na vse bolj uničujoče posledice ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi, gozdni požari in poplave. Njegov namen je počastitev tistih, ki so izgubili življenja, opozarjanje javnosti na neposredno grožnjo, ki jo globalno segrevanje prinaša za zdravje in preživetje ter spodbujanje skupnosti, držav in posameznikov k odločnejšim ukrepom za zmanjšanje emisij ter gradnjo odpornejše družbe. Dogodek tradicionalno spremljajo številne aktivnosti in razprave, ki jih po državah članicah EU organizira Evropski podnebni pakt.
Podnebni svet Vlade RS pa je 3. 7. 2026 opozoril, da bodo zaradi podnebnih sprememb
vročinski valovi postali pogostejši in intenzivnejši. Predsednik Podnebnega sveta dr. Žiga Zaplotnik je poudaril: »
Podnebne spremembe se že kažejo v premiku letnih časov. Poletne temperature danes nastopijo dva tedna prej kot v sredini prejšnjega stoletja in vztrajajo dva tedna dlje v jesen. Trenutno podnebje v sredini julija tudi v Sloveniji že omogoča temperature celo do 43 stopinj Celzija, kar vidimo v naboru možnih rešitev ansambelskih vremenskih napovedi.«
Da vročinski valovi niso le skrajni meteorološki pojav, ampak imajo zelo resne posledice, je ob tem povedal namestnik predsednika Podnebnega sveta dr. Jonas Sonnenschein: »Pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi so tiste posledice podnebnih sprememb, ki imajo najhujše posledice za zdravje, gospodarstvo in naravo. Konkretno to pomeni več deset tisoč dodatnih smrti v Evropi letno, bolnišnice, ki se hkrati spopadajo z večjim številom bolnikov in slabo ohlajenimi prostori, poškodbe vitalne prometne infrastrukture (asfalt, upognjene železniške tirnice), višje cene električne energije zaradi slabih hidroloških razmer, nižjo produktivnost delavcev (zlasti tistih, ki delajo na prostem), obsežne izgube pridelka v kmetijstvu, lokalno pomanjkanje vode, cvetenje strupenih alg ter gozdne požare.«