E-novica ZSSS št. 8/2018 (12. 2. 2018): Publikacija EUROFOUND “Delovne razmere delavcev različnih starosti”
Tokrat vas želimo opozoriti na novo publikacijo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer – EUROFOUND, tristranske agencije EU, ki zagotavlja znanje za pomoč pri razvoju boljših socialnih, zaposlitvenih in z delom povezanih politik.
Gre za publikacijo z naslovom »Delovne razmere delavcev različnih starosti«, ki je decembra 2017 nastala na podlagi podatkov zbranih v vseevropski Evropski raziskavi o delovnih razmerah (EWCS) iz leta 2015. Publikacija je sicer res v celoti in zastonj dostopna le v angleščini, a je EUROFOUND povzetek njenih glavnih sporočil prevedel tudi v slovenščino.
Demografske spremembe spreminjajo obliko poklicnega življenja v EU. Zaradi povečanega povpraševanja in ob vse manjšem številu delavcev, ki morajo zadovoljiti družbene potrebe starajoče se populacije, se povečuje stopnja zaposlovanja starejših delavcev, delovno življenje pa se podaljšuje. Pokojninske reforme so se na splošno osredotočile na povišanje zakonsko določene starosti za upokojitev in zagotavljanje finančnih spodbud za starejše delavce, da ostanejo na delu tudi po doseženi starosti za upokojitev. Vendar pa na odločitev delavcev, da pri višji starosti ostanejo na delu, vplivajo tudi drugi dejavniki, vključno z zdravjem in dobrim počutjem, usklajenostjo poklicnega in zasebnega življenja, poklicnim napredovanjem, varnostjo zaposlitve, ter delovnimi razmerami, kot so samostojnost, delovni čas in psiho‑socialni vidiki delovnega mesta. To poročilo podrobno analizira navedene dejavnike za 28 držav članic EU.
IZ POVZETKA: »Slabe delovne razmere negativno vplivajo na rezultate trajnostnega dela vseh zaposlenih, ne glede na starost. Zaposleni, ki so izpostavljeni fizičnim tveganjem in količinskim zahtevam (delo pod časovnim pritiskom in s kratkimi roki), bodo bolj verjetno trpeli zaradi težav z zdravjem ter slabše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja. Verjetneje bodo tudi izjavili, da ne bodo mogli delati do starosti 60 let. Želja po zgodnejši upokojitvi je pomembno povezana tudi s slabim vodstvom in slabimi izkušnjami s socialnim vedenjem… Motivacija je eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k temu, da starejši delavci delajo dlje. Ta vidik je treba nadalje raziskati.«
Do povzetka publikacije v slovenščini s klikom na naslednjo povezavo.
