E-novica ZSSS št. 33 (13. 7. 2019): Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost
Poletje nam kaže zobe. Ta teden nas je zajel že tretji vročinski val letos.
Kaj pravzaprav je vročinski val?
Definicije vročinskega vala ni. Meteorološka stroka je za slovenske razmere določila merilo, da o vročinskem valu govorimo takrat, ko povprečna dnevna temperatura vsaj tri dni zapored presega 24 stopinj Celzija v celinski Sloveniji, 25 stopinj v obmorskem podnebju in 22 stopinj Celzija v zmernem podnebju hribovitega sveta. V Sloveniji imamo od 1990 leta od tri do pet vročinskih valov na leto.
Posledica vročinskih valov se odraža na zdravju delavcev in na njihovi produktivnosti
Stroka medicine dela (KIMDPŠ) pravi, da delovna učinkovitost ob vročini postane zelo omejena. Zaradi povišane temperature telesa, dehidracije in potenja se zmanjšajo pozornost, kognitivna učinkovitost in ročna spretnost. Poveča pa se utrujenost in s tem večja verjetnost za nezgode pri delu. Z vročino je povezanih kar nekaj bolezni, od vročinskih izpuščajev, krčev in sinkop do izčrpanosti in kapi. Najbolj so ogroženi delavci s slabo telesno pripravljenostjo, okužbami, uživalci alkohola in drog, delavci s srčno-žilnimi boleznimi. Še posebej pa so ogroženi ljudje z nadpovprečno težo, pri katerih je visoko tveganje za vročinsko kap. Vse to velja tako za delavce, ki delajo na prostem, kot tudi tiste, ki delajo v zaprtih neklimatiziranih prostorih.
Slovenska zakonodaja še ne določa preventivnih ukrepov delodajalca v primeru vročinskih valov
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih zgolj določa najvišjo temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ne sme presegati +28 °C (izjema so vroči delovni prostori). Vemo pa, da so temperature v delovnih prostorih (brez klimatskih naprav) te dni krepko čez 30 °C. Inšpektorat za delo RS je sicer pripravil nabor ukrepov glede povišanih temperatur na delovnih mestih, med drugim tudi kratke in pogoste premore v ohlajenih prostorih. V marsikateri tovarni delodajalec delavcem zagotavlja pitno vodo, ohlajen prostor, celo prhe, vendar si delavci zaradi produkcijskih zahtev tega ne morejo privoščiti. Gre za delodajalčeve preventivne ukrepe, ki torej praviloma ostajajo neizkoriščeni.
Nasvet: Če so takšni ukrepi predvideni v oceni tveganja vašega delodajalca, potem od njega terjajte organizacijo dela, ki bo delavcem dejansko omogočala odmore v ohlajenih prostorih.
Za dela na prostem zgoraj omenjene določbe pravilnika seveda ne veljajo. Tudi nobena druga zakonodaja navzgor ne omejuje temperature za delo na prostem. Zato je delodajalčeva listina Izjava o varnosti z oceno tveganja tisti dokument, kjer so lahko na pobudo delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu ocenjena tveganja zaradi vročinskih valov in ustrezni preventivni ukrepi!
Ker smo sredi tretjega vročinskega vala, vas vabimo, da na spletni platformi Heat Shield (»Toplotni ščit«), ki je na voljo v slovenščini, preverite napoved vročinskega stresa za prihajajoče dneve. Če delate v sektorju kmetijstva, gradbeništva, turizma, prevozništva ali proizvodnje, vam ta spletna platforma omogoča, da si ustvarite svoj uporabniški profil s katerim dobite 5-dnevno osebno napoved vročinskega stresa ter nasvete glede hidracije, ukrepe za zmanjšanje toplotne obremenitve in predlagane rešitve.
Nasvet: Dobljeno napoved vročinskega stresa in ukrepe primerjajte z vašo oceno tveganja. Če ta ne odraža realnega stanja, terjajte njeno revizijo!
Kot delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu imate pravico, da od delodajalca zahtevate sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob vročinskih valovih oziroma zahtevate inšpekcijsko nadzorstvo, če menite, da delodajalec, kljub vašim pozivom ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
Več o tveganjih zaradi previsokih temperatur na delovnem mestu na prostem pa tukaj.
Naj vas vročinski stres ne spravi ob zdravje!
