E-novica ZSSS št. 39 (22. 6. 2020): V Franciji najvišje kazni zaradi institucionaliziranega trpinčenja na delovnem mestu
V naši e-novici št. 38/2019 smo vam avgusta 2019 predstavili sodni proces, v katerem se je prvič v zgodovini sodilo institucionaliziranem trpinčenju na delovnem mestu v francoskem privatiziranem podjetju France Télécom, ki zaposljuje 120.000 delavcev. Napovedali smo, da bo sodba izrečena decembra 2019. Obveščamo, da je pariško kazensko sodišče 20. 12. 2019 po 46 sodnih obravnavah dejansko izreklo prelomno sodbo, s katero je za kaznivo dejanje »institucionaliziranega duševnega trpinčenja« za krive spoznalo tako podjetje France Télécom (danes preimenovano v Orange) in njegovih sedem vodstvenih delavcev iz obdobja 2007-2010.
Naslovnica knjige, izdane leta 2020 »Pravica močnejšega, kronika procesa proti France Télécomu«, avtorja E. Beynela
Šlo je za posledice dogajanj v letih 2007 do 2010, ko je 38 zaposlenih v podjetju France Télécom naredilo samomor zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Šlo je za sprva na videz korekten projekt nove uprave pod vodstvom Didier Lombarda za poslovno prestrukturiranje privatiziranega podjetja France Télécom. Število zaposlenih se naj bi zmanjšalo za 22.000, še dodatnih 10.000 delavcev naj bi bilo premeščenih na druga delovna mesta. Višje vodstvo podjetja se je želelo izogniti dragim odpravninam tako, da bi se delavce pripravilo, da sami odpovedo zaposlitev. Srednji vodstveni kader je bil usposabljan za uporabo metod poniževanja. Zaposlenim v pisarnah se je odvzelo stole, arbitrarno se je degradiralo, izključevalo s službenih sestankov ter ponujalo finančne spodbude za prostovoljno odpoved službe. Zaposleni niso več vedeli, kaj naj pričakujejo, podminirana je bila medsebojna solidarnost, delovno okolje je postalo stresno. V vseh podružnicah po Franciji je začelo prihajati do stresa, prepirov, izbruhov joka, izgorelosti, nespečnosti, anksioznosti, depresije, in drugih zdravstvenih zapletov. Število poskušenih in uspelih samomorov je skokovito naraščalo. Vodstvo se ni odzivalo na opozorila, kaj se dogaja.
Na sojenju je bila obramba obtoženih vodstvenih kadrov dvojna. Na eni strani so trdili, da višje vodstvo nikoli ni srednjemu vodstvu ukazalo tako drastičnih ukrepov in da so bili očitno napačno razumljeni. Opozarjali so na svojo oddaljenost od krajev samomora in da torej nanje sami niso mogli vplivati. Sklicevali pa so se tudi na tako imenovani učinek Wertherja. Gre za znameniti Goethejev roman «Trpljenje mladega Wertherja » iz leta 1774, ki je baje sprožil val posnemanja Wertherjevega samomora med mladimi tistega časa. Vodstvo podjetja se ni čutilo krivo in trdilo, da 38 samomorov pri 120.000 zaposlenih v France Télécom ne pomeni preseganja francoskega povprečja. Samomor naj bi storili namreč tisti, ki so tudi sicer sodili med ranljive skupine zaposlenih.
Pariško kazensko sodišče je s sodbo zavrnilo tako « normalizacijo » trpinčenja. Pritrdilo je tožilstvu, da šlo za « institucionalizirano duševno trpinčenje ». Predsedujoči sodnik je pojasnil, da je šlo za poslovno politiko napada na kolektiv s ciljem poslabšanja delovnih pogojev na način, ki je presegal normalna pooblastila uprav. Sodišče je za nezakonite razglasilo metode, s katerimi so zaposlene v France Télécom skušali prisiliti, da sami odpovedo službo. Ugotovilo je, da je višje vodstvo izvajalo pritiske na srednje vodstvo, da naj tako ali drugače doseže zmanjšanje števila zaposlenih za 22.000. Obtožene je obsodilo za kaznivo dejanje « institucionaliziranega duševnega trpinčenja » in za zaroto. Prisodilo jim je najvišje kazni, zagrožene v zakonodaji, ki je veljala v obdobju 2007-2010. Sodba je precedenčna.
Več v angleščini na: https://www.etui.org/publications/how-france-telecom-broke-law
Več v francoščini na:
du Roy I. (2009) Orange stressé: Le management par le stress à France Télécom (Orange stress: Managing through stress at France Télécom), Paris, La Découverte.
Beynel E. (ed.) (2020) La raison des plus forts: Chronique du procès France Télécom (The reason of the strongest: A chronicle of the France Télécom trial), Ivry-sur-Seine, Éditions de l’Atelier.
