Hrup

Glej tudi Kombinirani vpliv več nevarnosti skupaj

 

Hrup je neželena oblika zvoka. Je eden izmed najpogostejših dejavnikov tveganja za nezgode pri delu, poklicno naglušnost ter stres in jezo. Dejavnosti, kjer se delavci srečujejo z visokimi ravnmi hrupa, so kovinskopredelovalna industrija, rudarstvo, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, izobraževanje, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, promet itd. Nevaren za človeka je tako hrup na delovnem mestu kot tudi zunaj dela (glasna glasba)! Izguba sluha zaradi dolgotrajnega hrupa je nepopravljiva.

Enota za vrednotenje ravni hrupa/ravni zvoka/glasnosti zvoka je dB(A) oziroma decibel, pri čemer A pomeni frekvenčni filter, ki najbolj posnema odzivne značilnosti človeškega ušesa.

Hrup je nevaren za sluh, če mu je delavec dolgo in pogosto izpostavljen, predvsem takrat, ko je zelo blizu izvora hrupa. Obstaja pa tudi hrup iz okolice, katerega meje so lahko prekoračene. Zato je potrebno hrup nadzorovati (z merjenjem) in ga vzdrževati v mejah predpisanega. Ekvivalentna raven hrupa  pomeni raven hrupa, ki ustreza dejanski izpostavljenosti glede na energijo zvoka. S konično ravnijo pa opredelimo maksimalne ravni izpostavljenosti oziroma vrhove izpostavljenosti. Dopustna raven hrupa na delovnem mestu je zakonsko predpisana v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu.

Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna. Mejna vrednost je absolutna meja izpostavljenosti in v normalnih pogojih dela ne sme biti prekoračena.

_________________________________________________

Kako računamo hrup?

Primer: Če se osnovnemu hrupu nivoja 70 dB(A) priključi enako intenziven hrup, skupni nivo hrupa ni 140 dB(A), ampak 73 dB(A). Če pa se nivoju hrupa 70 dB(A) doda hrup nivoja 74 dB(A) je skupni nivo zvočnega tlaka 75 dB(A) (dejansko 75,5, a uho zazna le razlike nad 1 dB(A)).

 Kako smo prišli do tega rezultata?

Če se nivoju hrupa pridruži enak nivo hrupa, skupni hrup ni še enkrat večji, ampak le za 3 dB. Večja ko je razlika med nivojema, manj dB prištejemo višji vrednosti hrupa (glej spodaj diagram).

 

Kako računamo zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme, ki jo delavec nosi?

Pravilnik določa dnevno mejno vrednost (povprečje izpostavljenosti hrupu v času osemurnega delovnika) 87 dB(A), ki ne sme biti prekoračena, lahko pa se pri ocenjevanju upošteva varovalni učinek osebne varovalne opreme.

Proizvajalci pripomočkov za varovanje sluha navadno navajajo vrednosti NRR ( laboratrijsko določena stopnja zmanjšanja hrupa). Dejansko pa je praktična izolacijska vrednost nižja in se izračuna po formuli: (NRR-7)/2.

Če smo torej izpostavljeni nivoju hrupa 88 dB(A) in uporabimo glušnike s stopnjo zmanjšanja hrupa NRR 29, smo dejansko izpostavljeni nivoju hrupa 77 dB(A).

 ___________________________________________________________

Ocena tveganja

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa, da mora pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu delodajalec nameniti posebno pozornost:

• velikosti, vrsti in trajanju izpostavljenosti hrupu,
• mejnima vrednostima in opozorilnim vrednostim izpostavljenosti,
• vplivom na varnost in zdravje posebno ogroženih skupin delavcev,
• vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu ter medsebojnega učinkovanja hrupa in vibracij,
• možnosti, da hrup moti slišnost opozorilnih zvočnih signalov ali drugih zvokov, ki jih je potrebno upoštevati, da se zmanjša tveganje za nezgode,
• podatkom o emisiji hrupa, ki jih zagotovijo proizvajalci delovne opreme,
• obstoju delovne opreme, ki povzroča manj hrupa,
• podaljšanju izpostavljenosti hrupu zaradi dela preko polnega delovnega časa, ki ga odredi delodajalec,
• ustreznim podatkom, pridobljenim z zdravstvenim nadzorom,
• opremi za varovanje sluha s primernim dušenjem.

 ___________________________________________________________

Varstvo nosečnic in mladih delavcev

Posebno varstvo pred hrupom je delodajalec dolžen izvajati pri nosečih delavkah, saj visoke ravni hrupa vplivajo na sluh nerojenega otroka. Delodajalec je dolžen premestiti nosečo delavko iz okolja, kjer raven hrupa presega 80 dB(A).

Tudi mlada oseba ne sme biti izpostavljena hrupu, ki presega opozorilno mejno vrednost, t.j. 80 dB(A).

 ___________________________________________________________

Preventivni zdravstveni pregledi:

 

 

 

 

 

 

 

 

Test sluha z ADG

 

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa vsebino pregleda sluha. V koliko delate v okolju kjer hrup dosega ali presega spodnjo opozorilno vrednost naj se pri preventivnem zdravstvenem pregledu sluh pregleduje z ADG. Poškodbo sluha zaradi hrupa se diagnosticira in spremlja s pomočjo tonskega pražnega avdiograma (ADG), ki grafično prikaže odvisnost občutljivosti ušesa od frekvence zvoka in s tem tudi velikost in vrsto naglušnosti (avdiometrija).

Avdiogram, ki prikazuje poklicno okvaro sluha zaradi hrupa (sluh je okvarjen predvsem pri frekvenci 4000 Hz, na kateri je uho najbolj ranljivo zaradi hrupa).

Vir slike: Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, ZSSS, 2014

 ___________________________________________________________

Učinek hrupa na zdravje:

 

 

 

 

 

Nošnja slušnega aparata zaradi poslabšanja sluha

 

Hrup povzroča izgubo sluha, vpliva pa tudi na organizem v celoti. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroča trajno naglušnost, ki jo lahko pospeši istočasna izpostavljenost vibracijam, ototoksičnim kemikalijam (kot npr. težkim kovinam, organskim topilom, dušljivcem), jemanje ototoksičnih zdravil (npr. aminoglikozidni gentamicin), diuretiki (kot je furosemid) in zdravila proti raku, ki vsebujejo platino (npr. cisplatin)), dedna obremenjenost in starost.

Naglušnost zaradi izpostavljenosti hrupu je v veliki meri individualna. Nekateri ljudje lahko prenašajo hrup visoke jakosti dlje časa brez kakršnihkoli posledic, medtem ko drugi, ki so izpostavljeni enakemu hrupu v istem okolju, lahko sluh hitro izgubljajo. Desetina ljudi je prekomerno občutljivih na hrup in postanejo naglušni že pri nižjih intenzitetah od dovoljenih in/ali imajo ekstraavralne težave. Motnje sluha so v začetku lahko reverzibilne, kar pomeni, da se sluh po nekaj urah lahko vrne, če pa izpostavljenost hrupu traja dalj časa, sledi trajna izguba sluha.

Avralni učinki hrupa so učinki hrupa na sluh. Izražajo se kot akustična travma (zvočni udar) in kronična akustična travma (industrijski hrup, ki vodi v naglušnost). Večletna vsakodnevna 8-urna izpostavljenost hrupu 80 dB povzroči trajno poškodbo sluha, naglušnost ali izgubo sluha.

Akutna okvara sluha zaradi hrupa nastane takoj zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu. Nastane zaznavna ali mešana naglušnost, izrazitejša pri 4 kHz[3], večinoma enostranska, delno povratna po prenehanju izpostavljenosti. Prvi znak izpostavljenosti večjemu hrupu je šumenje in/ali piskanje v ušesih, ki je najbolj izraženo 5 minut po izpostavljenosti. Na avdiogramu pa se po nekaj minutah do 24 urah pojavi začasna naglušnost. Trajni znak izpostavljenost visokemu hrupu je trajna naglušnost in trajno šumenje ali piskanje v ušesih.

Poškodba bobniča, srednjega ali notranjega ušesa nastane zaradi izpostavljenosti nenadnemu zelo visokemu hrupu (več kot 120 dB(A) nekaj minut ali več, ali tudi 135 dB(A) (nekaj trenutkov). Pride do raztrganine bobniča, poškodbe slušnih koščic ali pa mehanske okvare notranjega ušesa. Posledica je prevodna ali mešana naglušnost.

Kronična naglušnost zaradi hrupa je najpogostejša poklicna naglušnost. Nastane, če je delavec dlje časa (najmanj 3 leta, običajno pa 6 do 10 let) izpostavljen osem ur dnevno hrupu 85 dB(A) (predpisani mejni hrup), izjemoma 75 dB(A). Začetne spremembe na avdiogramu se pokažejo pri visokih frekvencah (pri 6 ali 4 kHz) skoraj enako na obeh ušesih, nato so postopoma prizadete še druge frekvence. Ker je sprva prizadeto območje v višjih frekvencah, kot je govorno področje človeka, delavec pri pogovoru nima subjektivnih težav in ne opazi okvare sluha. Naglušnost nastaja počasi, obojestransko, postopoma se širi v govorni spekter (500 Hz do 4 kHz), zato človek ne sliši visokih tonov in pozno opazi, da postaja naglušen. Okvara sluha je zaznavna, izrazitejša pri 3 do 6 kHz, najpogosteje pri 4 kHz, običajno simetrična, obojestranska, nepovratna, po prenehanju izpostavljenosti hrupu ne napreduje.

Kronično naglušnost zaradi hrupa, je treba ločevati od starostne naglušnosti, prirojene naglušnosti, naglušnosti, ki nastane zaradi metaboličnih motenj, naglušnosti, ki jo povzroči virus ali bakterija, naglušnosti, ki nastane zaradi bolezni centralnega živčnega sistema.

Posebej za ljudi, ki so izpostavljeni organskim topilom, je pomembna kronična naglušnost, ki lahko nastane kot posledica izpostavljenosti toluenu in stirenu ali težkim kovinam, kot je svinec, metilno živo srebro, arzen. Prav tako poškoduje sluh tudi ogljikov monoksid. Istočasna izpostavljenost hrupu in organskim topilom povzroča večjo izgubo sluha, kot bi jo povzročil sam hrup ali sama organska topila.

 

Ekstraavralni učinki hrupa se pojavijo pri daljši ali ponavljajoči se izpostavljenosti hrupu (vsaj 5 let) nad 50 dB(A) in se kažejo kot

• psihične motnje (nevroze, psihična utrujenost, strah, raztresenost, razdražljivost, duševna labilnost, zmanjšana pozornost, nespečnost …). Posledično pride do poslabšanja medsebojnih odnosov in usihanja motivacije za delo;
• neskladno delovanje posameznih organskih sistemov zaradi zvišanega tonusa simpatičnega živčevja. Posledica so kronična obolenja (zvišana frekvenca srca, zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor, miokardni infarkt in možganska kap, zaprtost, driska, vnetje želodčne sluznice, rana na želodcu), zvišane ali znižane vrednosti nekaterih hormonov, zvišanje celotnega holesterola, znižane vrednosti HDL-holesterola …

Gre za bolezni, ki jih povzročajo številni dejavniki, tako z delovnega mesta kot tudi tisti zunaj delovnega mesta, zato teh bolezni ne uvrščamo med poklicne bolezni, pač pa bolezni, povezane z delom.

Ergonomsko-varnostni učinki hrupa: Gre predvsem za motnje komunikacije, zaznavanja signalov, obremenitev govornega aparata, vpliv na produktivnost delavcev.

____________________________________________________________________

Preprečevanje izgube sluha:

Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev ter tudi drugih oseb, ki so navzoče v njegovem delovnem procesu. Hrup predstavlja dejavnik tveganja, kateremu so lahko delavci izpostavljeni.

Delodajalec je dolžan z razpoložljivimi ukrepi tveganja odpraviti, pri tem pa mora upoštevati temeljno načelo ZVZD-1, ki opozarja na dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi. Kar pomeni, da je treba hrup odpraviti pri izvoru, pri čemer so kolektivni ukrepi pred osebno varovalno opremo.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri izvoru?

• Z manjšanjem sil, ki povzročajo nihanje;
• z zmanjšanjem udarcev ali impulzov;
• z zmanjšanjem trenja s pravilno montažo in mazanjem;
• z izolacijo izvora hrupa;
• z zmanjšanjem vrtinčenja zraka pri izpustu iz šob;
• z zamenjavo hrupnih delovnih strojev s tihimi.

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup na poti k sprejemniku/delavcu?

• Z odsotnostjo odbojnih površin;
• prostore, ki so prekomerno obremenjeni s hrupom, lociramo od preostalih prostorov;
• z dušenjem s pomočjo pregrad;
• z ogrado izvora hrupa z akustičnimi oblogami stropa in sten.

Kako lahko z organizacijskimi ukrepi zmanjšamo hrup?

• S krajšo izpostavljenostjo ljudi v hrupnem delovnem okolju;
• z izbiro delovne opreme, ki ni hrupna;
• z izobraževanjem ljudi z namenom zavedanja škodljivosti hrupa ter kako ravnati, da ne povzročajo hrupa.

 

Kako lahko tehnično zmanjšamo hrup pri sprejemniku/delavcu: Če hrup dosega spodnjo opozorilno vrednost, mora biti delavcem omogočena raba osebne varovalne opreme. Če hrup dosega zgornjo opozorilno vrednost, je uporaba osebne varovalne opreme obvezna.

______________________________________________________________________

Na kaj naj bodo pozorni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu:

1. Bodite pozorni na meritve hrupa – da se le-te izvajajo v »realnih pogojih«, kar pomeni, da se meritev izvaja, v običajnih delovnih pogojih in ne takrat, ko npr. ugasnejo stroji in delavci zapustijo delovno mesto (npr. v času malice).
2. Delodajalcu predlagajte, naj se meritve hrupa izvajajo tudi z osebnimi dozimetri za hrup, kar pomeni, da se delavcu namesti osebni dozimeter za hrup na ramo. Delavec nemoteno opravlja svoje delo v celotnem delovnem dnevu, merilnik pa poda izpostavljenost delavca ekvivalentni ravni hrupa na dan.
3. Bodite pozorni na sočasno izpostavljenost hrupu in vibracijam ter težkim kovinam (kadmij, živo srebro, svinec, arzen, živo srebro, krom …) /organskim topilom (tuluen, ksilen, stiren, etilbenzen, propilbenzen, metilstiren, trikloroetilen, heksan, ogljikov disulfid) / ototoksičnim zdravilom.
4. Bodite pozorni na priporočila za stroje, ki ustvarjajo hrup.
5. Da se na preventivnih zdravstvenih pregledih pregleduje sluh z ADG in ne s šepetanjem!
6. Da so zaposleni na usposabljanju za varno delo poučeni o: vplivu hrupa na sluh, smislu uporabe varovalnih sredstev, tipih varovalnih sredstev, načinu njihove uporabe in za kaj se katero varovalno sredstvo uporablja, načinih izbora pravega varovalnega sredstva, načinu vzdrževanja, načinu uporabe, ciljih in načinu izvedbe avdiometrije ter o najnovejši zaščitni opremi za sluh.

__________________________________________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu določa obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

Izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa v okolju | SPOT (gov.si)

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Priloga I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

__________________________________________________________________________________

Uporabljeni viri:

Prenehajte s tem hrupom!, Tratnik, Etbin, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje sluha.

Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju (Uradni list RS, št. 96/2007) so namenjene zlasti delodajalcem na tem področju. Poskušajo jim na enostaven način prikazati, kako naj izpolnijo svoje obveznosti, ki izhajajo iz Pravilnika varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Izbrane/pomembnejše poklicne bolezni,  ZSSS, 2016.

ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARSTVO DELAVCEV IZPOSTAVLJENIH HRUPU, Marjan Bilban

http://www.decibel.si/