Vzroki rasti bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji v letih 2015-2017

 

Gibanje absentizma (% bolniške odostnosti) v letih od 2006 do 2016

Tokrat vas želimo opozoriti na naraščanje bolniške odsotnosti z dela v obdobju 2015-2017. V letu 2016 je bilo npr. zaradi bolniške odsotnosti z dela izgubljenih že skupno 12,3 milijona ali 4,16 % vseh delovnih dni. Značilnost tega porasta je, da narašča predvsem dolgotrajna bolniška odsotnost nad 30 delovnimi dnevi, za katero mora denarno nadomestilo plače v skladu z zakonom zagotoviti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V letu 2016 je npr. Zavod prvič v zgodovini za bolniško odsotnost izplačal več denarnih nadomestil kot delodajalci. Leta 2014 je npr. za nadomestila plače izplačal 224,7 milijona evrov, leta 2017 pa že 314,2 milijona evrov. Razlogov za porast bolniške odsotnosti je seveda več. Med njimi je tudi prezentizem v času gospodarske krize 2010-2014, ko so delavci kljub bolezni prihajali na delo in se je zato njihovo zdravstveno stanje trajno poslabšalo. Analiza pa je tudi pokazala, da bolniška odsotnost narašča zlasti med zaposlenimi, starejšimi od 50 let. Tak trend je po oceni Zavoda najverjetneje predvsem posledica zadnje pokojninske reforme. Ena izmed ključnih posledic podaljševanja delovne dobe je bilo namreč povečanje aktivne populacije v starostni skupini nad 55 let. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je bilo leta 2008 med delovno aktivnim prebivalstvom 10,8 % oseb, starih 55 let in več, leta 2015 pa že 13,5 %. Ker je med zaposlenimi več starejših delavcev, je posledično tudi več primerov dolgega bolniškega staleža. Hkrati pa gre za populacijo s praviloma višjo plačo, kar seveda vpliva na izdatke za denarna nadomestila.

Ti izdatki ogrožajo finančno vzdržnost blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki v letu 2018 za zdravstveno varstvo prebivalstva namenja že 2,8 milijarde evrov. Da bi se zmanjšal izdatek za denarna nadomestila plač, Zavod predlaga preventivne ukrepe za ohranjanje zdravja delavcev s prilagoditvijo delovnih mest starajoči populaciji. Dobro prakso, kako se to stori, je v letih 2016-2017 razširjala med drugim tudi evropska kampanja »Zdrava delovna mesta za vse generacije 2016-2017«. Potrebno pa je tudi obvladati in odpraviti vzroke za najpogostejše vzroke bolniške odsotnosti z dela, kot so mišično-kostna obolenja in psihosocialne obremenitve na delovnem mestu.  Tu je ključna vloga  delodajalcev, ki morajo z različnimi ukrepi prispevati k zdravju delavcev. Pomembna pa je tudi vloga širše družbe in politike  (zagotoviti spodbude delodajalcem za  vlaganje v zdravje  zaposlenih  in  izvajanje  projektov  za promocijo zdravja na delovnem mestu;  večja razširjenost dobrih  praks  v slovenskih   podjetjih;  dosledno in sistematično izvajanje ukrepov  s  področja  ergonomije ter varnosti in zdravja pri delu;  izobraževanje  in  usposabljanje  na področju varnosti in zdravja pri delu).

Ne nazadnje, dodaja strokovna služba Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za varnost in zdravje pri delu, pa je pomembna tudi vloga delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, saj raziskave potrjujejo, da je raven varnosti in zdravja pri delu višja pri delodajalcih, kjer so izvoljeni. Zato delavski zaupniki svetujte svojemu delodajalcu, naj delovna mesta prilagodi vse višji starosti zaposlenih! Naj bo manj težaškega dela in neugodne razporeditve delovnega časa ter več spoštljivega odnosa do zaposlenih.