E-novica ZSSS št. 41/2024 (11. 9. 2024): Ministrstvo: Oceniti je treba vseh šest kazalnikov tveganja pri ročnem premeščanju bremen
Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen velja od 17. 8. 2023, uporablja pa se od 1. 8. 2024. Tudi v Slovenijo uvaja nemško metodo ključnih kazalnikov (MKK), ki se je po letu 2019 uveljavila pri ocenjevanju tveganj pri ročnem premeščanju bremen že kar v 70 % državah Evropske unije. Njena strokovnost in uporabnost v praksi je torej dokazana. Prinaša šest ključnih kazalnikov za tveganja za nastanek poklicnih mišično-kostnih obolenj. Njena odlika je, da ne le zanesljivo pokaže vzroke fizične preobremenjenosti delavcev ampak, da hkrati nakaže potrebne ukrepe za njeno zmanjšanje. Seveda pa zahteva od delodajalčevih strokovnih služb usposabljanje za njeno pravilno uporabo.
Po pričakovanjih je pravilnik v Sloveniji naletel na slabo voljo predvsem zunanjih strokovnih služb, ki jih slovenski delodajalci najemajo, da zanje po pogodbi in v skladu z zakonsko obveznostjo ocenijo tveganje za zdravje zaposlenih pri ročnem premeščanju bremen. Nekateri od njih imajo namreč sklenjene pogodbe z več sto delodajalci, in so zato seveda v stiski s časom, saj novi pravilnik onemogoča ocenjevanje “na daljavo”. Strokovni delavec, če naj ocenjevanje izvede korektno, mora namreč najprej narediti seznam vseh opravil z ročnim premeščanjem, in nato zanje na licu mesta zbrati “vhodne podatke” o šestih ključnih kazalnikih tveganja. To seveda zahteva svoj čas, saj je treba za vsako opravilo stehtati bremena, prešteti frekvenco dviganja, izmeriti potrebni delovni čas ter zabeležiti vse kazalnike tveganja. Oceniti je treba tveganja ne le za vsa vsakodnevna opravila ampak tudi za opravila, ki pridejo na vrsto enkrat mesečno ali celo letno. Vse to pa ni mogoče korektno ugotoviti na daljavo. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj zato zavrnejo ocene tveganja, pripravljene na daljavo in brez posvetovanj z delavci. Če je bilo tveganje ocenjeno na daljavo, naj na to opozorijo inšpekcijo dela.
Nekatere zunanje strokovne službe v stiski trdijo, da ni potrebno oceniti vseh šest ključnih kazalnikov tveganja pri ročnem premeščanju, omenjenih v smernicah za izvajanje pravilnika. Novi pravilnik namreč v prilogah, objavljenih v Uradnem listu RS, navaja zgolj prve tri ključne kazalnike tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj, za ostale tri ključne kazalnike pa usmerja na smernice. Sprašujejo, ali bo delovna inšpekcija zahtevala oceno tveganj za vseh šest ali zgolj za prve tri ključne kazalnike. Da bi pomagali pri razreševanju te dileme, smo zato pridobili tolmačenje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z dne 10. 9. 2024.
Ministrstvo tolmači, da delodajalec mora oceniti vsa tveganja pri ročnem premeščanju bremen. Tveganje pa sme oceniti ali z vsemi šestimi metodami MKK ali z drugo mednarodno priznano metodo. Goran Brkič, novi direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na IRSD je 10. 9. 2024 na posvetu Zbornice VZD dodatno opozoril, da prve tri metode za ocenjevanje ključnih kazalnikov, objavljene v pravilniku, napotujejo na uporabo preostalih treh metod MKK, objavljenih v smernicah. Opozoril je, da si je pri ocenjevanju tveganj treba vzeti čas, ugotoviti prav vsa opravila, frekvenco prenašanja bremen, izmeriti čas dela in se posvetovati z delavci, ki bremena prenašajo. Inšpektor za delo bo torej preveril, ali so ocenjena tveganja pri ročnem premeščanju bremen po vseh ključnih kazalnikih.
Prošnja za tolmačenje, 22. 8. 2024
Tolmačenje MDDSZ o uporabi metod MKK, 10. 9. 2024
