E-novica ZSSS št. 6/2020 (12. 2. 2020): Na spletni strani ZSSSzaupnikVZD povezave na zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah
Tokrat vas želimo opozoriti, kako lahko pri svojem delu s pridom uporabljate spletno stran ZSSSzaupnikVZD, ki jo za vas polnimo s koristnimi informacijami. Nevarne kemikalije so najpogostejši vzrok resnih poklicnih bolezni. Znano je, da v večjih slovenskih podjetjih uporabljajo celo do 1200 različnih kemikalij. Čeprav mora v skladu s 46. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalec delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu posredovati izjavo o varnosti z oceno tveganja, v kateri bi načeloma morali biti tudi vsi potrebni podatki o nevarnih kemikalijah na delovnih mestih, pa delavski zaupniki o njih pogosto iščejo še od delodajalca neodvisno informacijo. Ne nazadnje zato, da ocenijo, ali je ocena tveganja zadostna. Najenostavneje je seveda pridobiti varnostni list snovi, s katero prihajajo v stik delavci, in ki v skladu z evropsko zakonodajo mora vsebovati varnostne podatke o njej. Še bolj neodvisni pa so podatki v zbirkah podatkov o nevarnih kemikalijah, ki so brezplačno dostopne na internetu. Svetujemo vam, da lahko povezave do teh zbirk podatkov poiščete kar na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD na meniju ZBIRKE PODATKOV O NEVARNIH SNOVEH.
Gre za naslednje zbirke podatkov o nevarnih snoveh:
- ECHA osnovne informacije o kemikalijah
- RISCTOX
- SUBSPORTplus the Substitution Support Portal
- ECHA Seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je treba pridobiti avtorizacijo v skladu s členom 59(10) uredbe REACH
- ECHA Seznam avtoriziranih snovi, vključenih v Prilogo XIV uredbe REACH
- ECHA Predpisi o nevarnih snoveh v pripravi
Posebnost med njimi je SUBSPORTplus, kjer najdemo nasvete, kako naj podjetja zamenjajo nevarno snov z manj nevarno, kar je seveda prioritetni preventivni pristop.
In kako do želene informacije iz teh zbirk podatkov?
Seveda je potrebno znanje tujega jezika. Kriteriji za iskanje informacij o posamezni snovi v teh zbirkah podatkov praviloma vključujejo ime snovi v izbranem jeziku (praviloma v angleščini) ali pa njene identifikacijske številke EC ali CAS. Številki EC ali CAS najdemo na etiketi ali varnostnem listu snovi.
EC številka« je uradna številka snovi v Evropski uniji na podlagi Uredbe 1272/2008. Na seznamu snovi na spletni strani Evropske agencije za kemikalije ECHA je 106.213 snovi z EC številko.
CAS številka je registrska številka snovi po mednarodnem seznamu Chemical Abstract Service (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov).
Primer iz Popisa EC na spletni strani ECHA: Podatki o tej snovi se pokažejo s klikom na njeno ime. Med drugim izvemo, da je strupena za rodnost, preverja se, če je hormonski motilec in je na kandidatni listi ECHA za avtorizacijo.
| Ime (v angleščini) | EC št. | CAS št. |
|---|---|---|
| 2-methyl-1-(4-methylthiophenyl)-2-morpholinopropan-1-one | 400-600-6 | 71868-10-5 |
Kdaj naj delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu išče podatke o nevarnostih, povezanih s kemikalijami na delovnih mestih sodelavcev?
Vedno pred posvetovanjem o predlogu nove ali revizije dosedanje delodajalčeve ocene tveganja in vedno kadar se sodelavec želi prepričati, ali so kemikalije na njegovem delovnem mestu vzrok za njegovo slabo počutje. Ne pozabimo, da so kemikalije zahrbtne: zaradi dolgih latentnih dob za izbruh poklicne bolezni, praviloma pretečejo leta brez sprememb v zdravju, kar prispeva k občutku, da ni nevarnosti. Ko pa bolezen končno izbruhne, je lahko že prepozno. Če kje velja načelo, da je prevencija oziroma pravočasno preprečevanje boljše od zdravljenja, to velja pri nevarnih kemikalijah. Ne pozabimo, da ustrezni preventivni ukrepi lahko učinkovito preprečijo nevarnost. Toda delodajalec naj ne varčuje pri kakovosti osebne varovalne opreme. Žal se v praksi to dogaja. Natančno je treba ugotoviti, kakšen standard te opreme zadošča. In najpomembneje: raje kot osebno varovalno opremo, ki lahko le povečuje napor pri delu, naj delavski zaupnik zahteva kolektivne preprečevalne ukrepe, ki nevarnost ustavijo na samem viru in ne onesnažujejo delovnega okolja. Potem osebna varovalna oprema niti ni potrebna.
