DOMOV        ZSSS        SINDEKS

To je Laurent Vogel – “Naš človek v Bruslju!”

 

Laurent Vogel je sindikalni veteran. Za Evropski sindikalni inštitut (ETUI) v Bruslju dela že od leta 1990 in pozna kot lastno dlan vse politične mehanizme Evropske unije

Tokrat vam predstavljamo intervju z Laurentom Vogelom, raziskovalcem Evropskega sindikalnega inštituta ETUI v Bruslju, katerega naloga med drugim je, da v imenu vseh evropskih sindikatov politike in državnike na ravni EU prepričuje, kakšna naj bo evropska zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu. To je še kako pomembno tudi za nas, saj mora Slovenija v svojo zakonodajo prenesti vsako spremembo evropske zakonodaje na tem področju. Z Laurentom se je tudi v našem imenu pogovarjala  sindikalna kolegica Ingrid Reifinger iz avstrijske sindikalne zveze ÖGB.

Kako v Evropski uniji poteka lobiranje za varnost in zdravje pri delu?
Beseda »lobiranje« mi ni preveč všeč. Pogosto namreč namiguje na zakrito vplivanje v korist ekonomskih interesov. V našem primeru pa sindikati želijo na zelo odkrit način vplivati na vsebino evropske zakonodaje. Vsa naša stališča so javno objavljena in temeljijo na naših povsem konkretnih izkušnjah o težavah delavcev. Na zakonodajo skušamo vplivati na vsakem koraku njenega nastajanja in sprejemanja: v tristranskih razpravah v posvetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu (ACSH); v stikih s poslanci Evropskega parlamenta, da bi amandmirali predloge Evropske komisije; v stikih z državami članicami EU, da bi tudi oni amandmirali predloge Evropske komisije oziroma da bi podprli dobre amandmaje, sprejete v Evropskem parlamentu. Gradimo lahko zavezništva. Na primer mnoge ženske organizacije žele preprečevati raka na dojkah. Vemo, da izpostavljenost na delovnem mestu lahko prispeva k pomembnemu deležu teh rakov. Skupaj lahko delamo za boljše preprečevanje na delovnem mestu.
 
Kaj je bil vaš doslej največji uspeh?
Naš največji uspeh je bila revizija Direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Predlog, ki ga je Evropska komisija pripravila leta 2016, je bil minimalističen. Dokončno besedilo, sprejeto decembra 2017, je veliko boljše. Uspelo nam je, da smo ga v več točkah občutno izboljšali. Izboljšane so bile mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za krom VI (izpostavljenih mu je približno milijon delavcev v vsej EU) in za prah trdega lesa (izpostavljenih mu je približno 3,3 milijona delavcev). Nova direktiva zahteva od držav članic organizacijo zdravstvenega nadzora delavcev, izpostavljenih karcinogenom, tudi po prekinitvi zaposlitve. To je še kako pomembno, saj se rak lahko razvije tudi 20 ali celo 30 let po izpostavljenosti. Če se ga odkrije zgodaj, je možnost ozdravitve precej višja. Zaradi teh izboljšav bo mogoče vsako leto rešiti na tisoče življenj delavcev.
 
Na katerih področjih bo zlasti potrebno v prihodnje lobirati, ko gre za varnost in zdravje pri delu?
Revizija Direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu je dolgotrajen in stalen proces. Njene določbe je treba neprestano izboljševati. Ena od naših prioritet je vključitev v zaščito, ki jo zagotavlja delavcem, tudi reprotoksine oziroma snovi, strupene za rodnost (kot je to v svoji zakonodaji že storila Avstrija) in definiranje pregledne metodologije za določanje mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam.
Na ostalih področjih pa je izboljševanje evropske zakonodaje še vedno zaustavljeno. Za delavce je prioriteta sprejem direktive za preprečevanje mišično-kostnih obolenj in direktiva za preprečevanje psihosocialnih tveganj. Neobstoj ustrezne zakonodaje je velika ovira za prevencijo. Spodbuja nepošteno tekmovanje med podjetji na račun življenj in zdravja delavcev.

 

Loading...