E-novica ZSSS št. 51 (17. 10. 2019): Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska
Tokrat vas opozarjamo na letos objavljeno študijo o tveganju za nastanek raka pri otrocih danskih staršev, zaposlenih v industrijah barv in tiska. Študija temelji na podatkih o raku pri danskih otrocih iz danskega registra raka v obdobju 1968-2015. Objavljena je bila v ugledni skandinavski strokovni reviji Scandinavian Journal of Work, Environment & Health. Gre za študijo, ki lahko velja kot eden od dokazov o očem skritih in zato toliko bolj nevarnih učinkih na zdravje ljudi zaradi reprotoksinov na delovnih mestih. To so kemikalije, ki lahko na različne načine škodujejo plodnosti delavcev in zdravju njihovih potomcev. Reprotoksini lahko povzročijo poškodbo ali smrt gamet (to je moških semenčic in ženskih jajčec), smrt zarodka ali ploda v maternici, razvojne okvare, kot je na primer abnormalni razvoj kostnega tkiva, slabši fizični razvoj, funkcionalno okvaro organov ali pomanjkanje encimov. Otežujejo zanositev in povzročajo spontane splave. Lahko pa tudi škodujejo razvoju plodu v času nosečnosti zaradi trajnih okvar organov. Škodujejo lahko tudi samemu porodu in razvoju otroka po porodu. Očem skriti ostajajo zlasti dolgoročni učinki reprotoksinov na zdravje potomcev izpostavljenih delavcev. Zaradi hormonskih motilcev lahko pride do hudih zdravstvenih zapletov celo pri vnukih!
Ker so nevarnosti, ki jih povzročajo reprotoksini, skrite očem, je torej pomembna vsaka znanstvena raziskava, ki jih razkrije. Omenjena danska študija je raziskala povezavo med izbruhom rakavih bolezni pri otrocih in izpostavljenostjo njihovih staršev reprotoksinom v industrijah barv in tiska. Raziskava je potrdila občutno povečano tveganje za nastanek akutne mieloidne levkemije in raka centralnega živčnega sistema pri otrocih izpostavljenih delavcev. Tveganje za raka pri otroku, če je v industriji barv in tiska delal oče, je kar podvojeno!
Reprotoksini torej škodujejo ne le plodnosti žensk ampak tudi moških! Ne zadošča zgolj varstvo nosečnic! Tako delavce kot delavke je treba pred škodljivimi učinki zaščititi že mnogo pred zanositvijo!
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Evropski sindikalni inštitut (ETUI) in v Sloveniji tudi ZSSS se zato že 20 let prizadevamo, da bi evropska in nacionalna zakonodaja delavcem na delovnih mestih zagotavljala enako zaščito pred reprotoksini, kot jo že pred karcinogeni. Prav to je Strokovna služba ZSSS letos v okviru posvetovanj v Svetu za varnost in zdravje pri delu pri ministrstvu za delo predlagala pri obravnavi predloga novele Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem. Čakamo še, ali bo ministrstvo naše predloge res upoštevalo. Tveganja zaradi reprotoksinov v Sloveniji pač ostajajo podcenjena. Poročamo pa lahko, da je vsaj v EU bila akcija sindikatov uspešnejša, saj je Evropska komisija letos objavila prvo študijo o potrebnosti vključitve zaščite pred reprotoksini v direktive. Ali Slovenija res lahko slovenske delavce zaščiti pred reprotoksini šele, ko bo to od nje zahtevala EU? Številne druge države v EU ne čakajo. Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Finska, Francija in Nizozemska so na primer v svoje nacionalne predpise o zaščiti delavcev pred karcinogeni že vključile tudi zaščito pred reprotoksini.
Kaj torej svetujemo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu?
Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi naslednje stavke o nevarnosti:
H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.
H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.
H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.
Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, zahtevajte od njega enako zaščito delavcev pred njimi, kakršna je zahtevana v primeru karcinogenov!
Ne zadovoljite se zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar lahko zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.
Viri:
- Risk of selected childhood cancers and parental employment in painting and printing industries: A register-based case‒control study in Denmark 1968–2015, Print ISSN: 0355-3140 Electronic ISSN: 1795-990X Copyright (c) Scandinavian Journal of Work, Environment & Health
- Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, EU OSHA 2018
- Proizvodnja in razmnoževanje, Kraja zdravja prihodnjim generacijam, ZSSS, 2009
