E-novica ZSSS št. 40 (24. 6. 2020): Opravljanje dela na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu
Delodajalci so v času epidemije COVID-19 prvič v zgodovini množično odrejali delo na domu na vseh delovnih mestih, kjer je to omogočala informacijska tehnologija. Po podatkih EUROSTAT je v Evropski uniji leta 2019 običajno od doma delalo 5,4 % zaposlenih v starostni skupini 15-64 let. Najvišji delež zaposlenih, ki običajno delajo od doma, imata Nizozemska in Finska (14,1 %), najnižjega pa Bolgarija (0,5 %). V Sloveniji je v letu 2019 običajno 6,8 % zaposlenih delalo od doma. V času epidemije COVID19 pa je kar 37 % vseh zaposlenih v EU prešlo na delo na domu, od tega je z delom na domu pričela približno četrtina zaposlenih, ki pred tem niso nikoli delali od doma.
Pomembno vprašanje je, kako mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu delavcem, ki jim je odredil delo od doma. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 22. 6. 2020 objavilo, kako je treba opravljati delo na domu z vidika delovnega prava in varnosti in zdravja pri delu. Zapisalo je:
»Delo na domu lahko ob soglasju delodajalca in delavca predstavlja pomemben institut za naslavljanje sodobnih vsakodnevnih izzivov tako na strani delavca kot delodajalca. Gre za institut, ki ob spoštovanju obveznosti in pravic vseh deležnikov, delavcu omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, delodajalcu pa večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih. Takšna oblika dela ima tudi številne druge pozitivne učinke npr. na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč), na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole, javni potniški promet, …) ipd. Ob navedenem pa je treba izpostaviti tudi izzive, ki se pri takšni ureditvi dela pojavljajo z vidika organizacije dela (obseg, pričakovani rezultati, delovni čas, nadzor, …), delovnega mesta (zagotavljanje delovnih sredstev, nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, varnost in zdravje pri delu, …) in vključenosti delavca v poslovanje delodajalca oz. vse poslovne in socialne vidike pri delodajalcu običajne za opravljanje dela pri delodajalcu.«
V dokumentu ministrstvo so usmeritve in priporočila za ureditev in izvajanje dela na domu z vidika varnosti in zdravja pri delu, ki naj jih delavski zaupniki v okviru revizije ocene tveganja priporočite svojim delodajalcem (klimatizacija, slikovni zaslon, delovni čas pred računalnikom, naprave za vnos podatkov, stol in miza, delovni prostor, stres in duševne obremenitve).
Več na tej povezavi: razjasnitve ključnih delovnopravnih dilem in dilem na področju varnosti in zdravja pri delu predstavljene najpomembnejše informacije potrebne pri organizaciji dela na domu.
