DOMOV        ZSSS        SINDEKS

Prvi rezultati spletne ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

 

V e-novici št. 9/2019 smo vas 13. 2. 2019 povabili k izpolnitvi spletne ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo, ki je potekala od 13. 2. 2019 do 10. 3. 2019. Anketa je zaključena in znani so njeni prvi rezultati. Podrobnejša analiza seveda sledi. Anketa je brez dvoma pokazala, da je poklicno zdravje eden glavnih razlogov pri odločitvi za prostovoljno odložitev datuma upokojitve po dopolnitvi upokojitvenih pogojev. Prav to namreč želi država doseči s pokojninsko reformo, da bi tako zagotovila finančno vzdržnost pokojninske blagajne v prihajajočih letih z manj ugodnimi demografskimi gibanji.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer pa je 13. 3. 2019 na tiskovni konferenci že predstavila svoja izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –ZPIZ-2F. Med drugim jih bo mogoče koristno komentirati na podlagi rezultatov spletne ankete ZSSS, ki se je zaključila le tri dni prej. Anketo ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo smo namreč pripravili na podlagi Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022, podpisanega avgusta 2018. Anketo je do konca izpolnilo kar  1963 oseb, od tega 82 % zaposlenih in 13 % upokojencev. Veseli nas, da so bili pri tem sorazmerno zastopani zaposleni tako iz zasebnega kot javnega sektorja, iz vseh slovenskih regij, vseh dohodkovnih in izobrazbenih stopenj, spola in starosti.

Naštejemo najbolj zanimive rezultate ankete:

  • 89 % jih meni, da mora 40 let pokojninske dobe ostati dovolj za pravico do starostne pokojnine;
  • 87 % jih meni, da mora biti cilj pokojninske reforme dostojna pokojnina;
  • 72 % jih meni, da bi bila dostojna javna pokojnina  odmerjena v višini 70 % zadnje plače (opomba: trenutno znaša povprečno 59 %). V ta odstotek ne prištevajo  pokojninske rente iz drugega pokojninskega stebra;
  • 700 € do 800 € bi moral biti znesek minimalne pokojnine za 40 let dela oziroma zadoščati bi moral za ceno oskrbnine na varovanem oddelku doma za starejše (to so bili največkrat omenjani zneski odgovorov na odprto vprašanje);
  • 69 % jih meni, da mora biti cilj pokojninske reforme upokojitvena starost, ki jo je realno možno doseči;
  • 68 % jih meni, da bi oni osebno lahko delali največ do starosti 60 let.
  • 32 % jih meni, da bi lahko delali tudi po 61. letu starosti;
  • 19 % jih meni, da bi lahko delali celo do 65. leta in več;
  • 38 % jih datuma svoje upokojitve pod nobenim pogojem ne bi odložilo na kasneje;
  • 53 % bi datum upokojitve odložilo, če bi jim to dopuščalo poklicno zdravje;
  • 29 % bi jih datum upokojitve odložilo, če ne bi bilo v delovnem okolju nestrpnosti do starejših;
  • 52 % jih meni, da bi bilo možno delati po 60. letu starosti, če bi se starejšim znižale norme na fizično težkih delih;
  • 41 % jih meni, da bi bilo možno delati po 60. letu starosti, če bi bili po 60. letu starosti premeščeni na manj intenzivna dela;
  • 32 % jih podpira dvojni status upokojencev brez omejitev – v 88 % primerov so razlog to nedostojno nizke pokojnine;
  • 74 % jih meni, naj država namesto dvojnega statusa upokojencem da dostojne pokojnine;
  • 80 % današnjih upokojencev v letu 2018 ni poleg pokojnine prejelo nobenega zaslužka za delo;
  • 77 % od tistih, ki bi morda po upokojitvi delali v dvojnem statusu upokojenca, bi bilo pripravljenih delati manj kot 20 ur na teden;
  • 25 % jih meni, da bi bili pripravljenih v dvojnem statusu delati naprej pri svojem nekdanjem delodajalcu. Ostali pa le pri drugih delodajalcih.
Loading...