51/2022 e-novica ZSSS (12. 10. 2022): Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji
Slovenski anketiranci so aprila in maja 2022 poročali, da so v zadnjih 12 mesecih opazili pojav ali poslabšanje naslednjih zdravstvenih težav: splošna utrujenost (36 %), glavoboli in težave z očmi (30 %), kostno-mišične težave (28 %), stres, depresija in tesnoba (25 %), nalezljive bolezni (24 %), nezgode ali poškodbe pri delu ( 5 %), druge zdravstvene težave (34 %).
Obveščamo vas o vseevropski anketi »Flash Eurobarometer – OSH Pulse / Pulz varnosti in zdravja pri delu”, ki jo je naročila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), da bi dobila vpogled v varnost in zdravje pri delu v EU po pandemiji. Anketiranje je potekalo od 25. 4. do 23. 5. 2022 in je zajelo 25.683 zaposlenih iz EU, Islandije in Norveške. V Sloveniji je bilo anketiranih 1.007 zaposlenih.
Informativni list v slovenščini z odgovori Slovencev na anketo je na tej povezavi.
Največji delež anketirancev iz EU – kar 46 % – poroča o izpostavljenosti hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom. Slovenija sodi v skupino sedmih držav, ki presegajo EU povprečje, saj je ta dejavnik tveganja navedlo 51 % slovenskih anketirancev.
Slabo komunikacijo in nizko raven sodelovanja v organizaciji je izpostavilo 26 % anketirancev iz EU in 22 % anketirancev iz Slovenije, medtem ko je 18 % anketirancev iz EU in Slovenije poročalo o pomanjkanju avtonomije ali pomanjkanju vpliva na tempo dela ali delovne procese.
V EU je 89 % vprašanih odgovorilo, da pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo; ta delež se giblje od 78 % na Portugalskem do 97 % na Švedskem, medtem ko v Sloveniji znaša 90 %.
O tem, da njihova organizacija uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen, poroča 30 % anketirancev iz EU in 18 % anketirancev iz Slovenije. Uporabo digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov) omenja 27 % anketirancev iz EU in 33 % slovenskih anketirancev, med tem ko jih 25 % v EU in Sloveniji odgovarja, da se te naprave uporabljajo za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.
Delež anketirancev, ki pravi, da se digitalne naprave uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov je najvišji v Avstriji, Luksemburgu in na Nizozemskem (od 29 % do 31 %) ter najnižji na Češkem, v Franciji in na Švedskem (od 13 do 14 %); v Sloveniji ta delež znaša 19 %, kolikor znaša tudi povprečje EU.
Poleg tega je 7 % anketirancev iz EU odgovorilo, da digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka. O tem je poročalo kar 26 % anketiranih zaposlenih iz Luksemburga in Nizozemske, 9 % iz Slovenije ter le 3 % vprašanih iz Češke, Danske, Estonije, Francije in Švedske.
V EU 28 % anketirancev ocenjuje svoje zdravje v primerjavi z zdravjem kolegov in sodelavcev iste starosti kot »zelo dobro«, medtem ko jih 51 % meni, da je »dobro«. Ta delež je najnižji v Latviji in na Slovaškem (62 % odgovorov »dobro« in »zelo dobro«), najvišji pa na Poljskem in Malti (91 % oziroma 92 %), medtem ko v Sloveniji ta delež znaša 80 % (33 % jih opisuje svoje zdravje kot »zelo dobro« in 47 kot »dobro«).
Anketiranci iz EU so razdeljeni glede mnenja o tem, ali bi razkritje njihovega duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo poklicno pot; 50 % vprašanih se s to trditvijo strinja, za razliko od 45 % tistih, ki se s z njo ne strinja. Tudi slovenski anketiranci so razdeljeni, saj jih 45 % meni, da bi imelo takšno razkritje negativne posledice na njihovo poklicno pot, medtem ko jih 52 % meni nasprotno. V enajstih državah članicah EU se večina anketirancev strinja, da bi razkritje duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo kariero. Delež tistih, ki se s tem strinjajo, je še zlasti visok v Italiji (63 %), na Cipru (66 %), v Grčiji (66 %) in Franciji (68 %).
V EU se 81 % anketirancev strinja, da je izvajanje varnostnih pravil na delovnem mestu koristno, medtem ko jih 10 % odgovarja, da izvajanje varnostnih pravil otežuje delo; 4 % je takih, ki menijo, da sta oba odgovora pravilna, 4 % pa jih trdi, da na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil. Slovenski anketiranci so odgovarjali podobno: 82 % jih je menilo, da je izvajanje varnostnih pravil dobro; 7 % jih je menilo, da njihovo izvajanje otežuje delo; 4 % jih je trdilo, da sta oba odgovora pravilna in po mnenju 6 % na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil.
O ukrepih za ozaveščanje in informiranje o varnosti in zdravja pri delu je poročalo 59 % anketirancev iz EU in 64 % iz Slovenije. Najbolje so se na tem področju odrezale Finska (73 %), Malta (74 %) in Irska (77 %).
Informativni list v slovenščini z odgovori Slovencev na anketo je na tej povezavi.
Zbirno poročilo o rezultatih ankete v angleščini na tej povezavi
Infografika v angleščini s pregledom glavnih ugotovitev na tej povezavi
