E- novica ZSSS št. 45 (24. 9. 2018): Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

V naši e-novici 42/2018 z dne 18. 9. 2018 smo vam našteli strateške prioritete, za katere se bo na področju varnosti in zdravja pri delu v naslednjih letih zavzemala Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), katere članica je že od leta 1999 tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Med njimi je tudi tako zaželena nova direktiva za obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Čeprav je v evropski zakonodaji kar precej direktiv, ki ščitijo delavčevo zdravje pred kemijskimi, fizikalnimi in biološkimi tveganji na delovnem mestu, pa namreč med njimi ni direktive o zaščiti delavcev pred psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu. In to kljub temu, da so tudi pri nas enako kot v EU posledice stresa in drugih psihosocialnih tveganj eden najpogostejših razlogov tako za bolniško odsotnost z dela kakor tudi za invalidsko upokojitev. V Evropi 25 % delavcev po podatkih EUROFOUND navaja, da stres, povezan z delom, doživljajo ves svoj delovni čas ali večino svojega delovnega časa, podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje.

Da bi ta pobuda ETUC uspela, bo potrebno vanjo investirati veliko energije in časa, saj se je v preteklih 15 letih povsem ustavilo sprejemanje novih evropskih direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu. Evropski delodajalci namreč trdijo, da je zanje v primerjavi z njihovo konkurenco na svetovnem trgu že preveč »administrativnih bremen« zaradi evropske zaščite delavčevega zdravja. V prihodnosti bomo zato tako v ETUC kot v ZSSS veliko napora namenili kampanji, s katero bomo ozaveščali in spodbujali evropske poslance in Evropsko komisijo, da je nova direktiva najbolj učinkovit način za obvladanje slabega poklicnega zdravja zaradi psihosocialnih tveganj.

Čeprav 24. člen našega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec »sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev«, bi bila takšna evropska direktiva še kako dobrodošla tudi za nas. Kajti resolucija ETUC iz leta 2018 našteva, kaj vse naj bi bilo v novi direktivi za ohranitev delavčevega poklicnega zdravja: »… poleg fizikalnih dejavnikov, kakršni so hrup, vročina in vibracije, naj bodo upoštevani tudi družbeni vidiki in odnosi na delovnem mestu, kakršni sta organizacija dela (npr. omejitev števila dejavnikov za delavčevo časovno normo, meritev delovne in časovne obremenitve, delavčev nadzor oziroma vpliv, opazovanje in nadzor nad delavcem, merjenje delavčeve delovne uspešnosti, uvajanje sprememb itd.) ter vidik medčloveških odnosov (kakovost upravljanja, podpora vodstva in sodelavcev, nadlegovanje, nasilje in zastraševanje). ETUC se je v preteklosti že opredelila, da bi ta direktiva morala vključevati »na primer pravico do odklopa za delavce, da se jim ne bo smelo posegati v njihov čas za počitek in dopust. Poleg tega se je treba soočiti z učinkom organizacije dela in naraščanja dela, ki se opravlja izven delovnega razmerja.«

Več na naslednjih povezavah: