E-novica ZSSS 20/2021 (28. 4. 2021): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja
28. april je mednarodni delavski/sindikalni dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«
V letu 2020 je Inšpektorat RS za delo zabeležil 13.938 nezgod pri delu in od tega 17 smrtnih nezgod. Število umrlih zaradi poklicnih bolezni ni znano. Po mednarodnih primerjavah pa se ocenjuje, da je samo samo zaradi poklicnega raka lani pri nas umrlo najmanj 400 ljudi. Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni in njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!
ZSSS in ETUC sporočata delavcem ob 28. aprilu 2021: «Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!« Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.
____________________________________________
Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja:
- Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija COVID-19 je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je potrebno nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev. Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba.
- Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo IK tehnologije, delo preko spletnih platform in na lokacijah delodajalca novi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo, da se na novo opredeli odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravica delavca do odklopa za omejitev trajanja delovnega časa na 8 ur dnevno.
- Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev in njihovih izvajalcev medicine dela. Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov.
- Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih 30 let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v Ekonomsko-socialnem svetu končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih!
Več o statistiki in odgovorih pristojnih na tej povezavi
