E-novica ZSSS št. 7/2024 (5. 2. 2024): Vloga sindikata pri sprejemanju splošnih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu
Posredujemo vam pisno pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z dne 23. 1. 2024, ki ga je pridobila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), o zakonitem postopku sprejemanja delodajalčevih splošnih aktov v skladu z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kadar je pri delodajalcu organiziran sindikat.
MDDSZ med drugim pojasnjuje, da so akti s področja varnosti in zdravja pri delu organizacijske narave, v katerih delodajalec ureja obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Drugi akti organizacijske narave so še organizacijski predpisi ter navodila za za izvajanje delovnih in poslovnih postopkov. V njih sme delodajalec urejati zgolj način izvrševanja obveznosti, ne sme pa urejati dodatnih pravic in obveznosti posamičnega delavca. Tako so npr. v splošnem aktu o sistematizaciji delovnih mest določeni pogoji za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu delavcev. Predloge organizacijskih aktov mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni. Če je sindikat posredoval mnenje v tem roku, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnih aktov obravnavati in se do njega opredeliti.
Glej pisno pojasnilo MDDSZ na tej povezavi
K pisnemu pojasnilu MDDSZ dodajamo, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) seveda dodatno določa, da mora delodajalec kot svoj obvezni splošni organizacijski akt v pisni obliki izdelati in sprejeti listino izjava o varnosti z oceno tveganja ter da se mora o njenem predlogu pred sprejemom posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki in da je zapisnik o posvetovanju obvezna priloga ocene tveganja. Po sprejemu jo mora delodajalec posredovati predstavnikom delavcev in pri njem organiziranemu sindikatu. Če teh ni, je dovolj, če jo delodajalec javno objavi na svoj običajen način.
Nauk zgornjih pojasnil je, da delavcem koristi, če si organizirajo sindikat, saj jim ta omogoča aktivno vlogo pri nastajanju vseh delodajalčevih splošnih aktov. Na primer po ZDR-1 je zanje tudi bistveno ugodnejši postopek sprejemanja tistih delodajalčevih splošnih aktov, ki niso organizacijski akt, ampak urejajo posamezne pravice in obveznosti delavca na področju plač, nadomestil, povračilo stroškov v zvezi z delom, druga plačila, delovni čas in letni dopust. Če je namreč sindikat organiziran, se tovrstne pravice po pogajanju s sindikatom ugodneje kot po zakonu določi v podjetniški kolektivni pogodbi.
