E-novica ZSSS št. 52 (24. 9. 2020): Vse o cepljenju proti sezonski gripi
V naši e-novici št. 51/2020 ste izvedeli, da je spomladi 2020 sezonska gripa do dvainpolkrat pospešila širjenje COVID-19. V e-novici št. 47/2020 pa ste izvedeli, da je strategija Evropske komisije upočasniti širjenje COVID-19 v letu 2021 s spodbujanjem cepljenja proti sezonski gripi. Priporočamo, da je zdaj najboljši čas, da predlagate svojemu delodajalcu, naj v okviru načrta promocije zdravja na delovnem mestu zaposlenim omogoči cepljenje proti sezonski gripi kot ukrep za preprečevanje širjenja tudi COVID-19. Cepljenje za odraslo aktivno prebivalstvo namreč ni zastonj. Lani je bila za samoplačnike cena cepiva 14 evrov. Obvezno zdravstveno zavarovanje je krilo ceno cepiva zgolj za vse osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (sladkorna bolezen…), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, za osebe stare 65 let in več, za nosečnice (ne glede na trajanje nosečnosti) ter za ekstremno debele (ITM 40 ali več). Vsako leto za gripo zboli približno 15 % prebivalstva. Najbolj ogroženi so otroci in starejši od 65 let. Zlasti pri starejših so možni nevarni zapleti. Za odraslo aktivno prebivalstvo je cepljenje praviloma zgolj priporočeno. No, letos se cepljenje zaradi COVID-19 priporoča vsem. V današnji e-novici zato nekaj več informacij o cepljenju proti sezonski gripi.
Ko virus gripe napade naše telo, vbrizga lastne genetske informacije v naše zdrave celice in jih reprogramira, da začnejo proizvajati nove viruse. Zbolimo za gripo. Cepljenje proti gripi pa v našem telesu vzpostavi protitelesa, ki se priklopijo na virus gripe in mu onemogočijo, da bi prodrl v naše celice. Proti gripi se je potrebno cepiti vsako leto zato, ker imunost po nekaj mesecih začne popuščati. Pa tudi zato, ker vsako leto virus gripe mutira. Za vsako mutacijo so potrebna drugačna protitelesa. Vsako pomlad znanstveniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zato ocenijo, katere mutacije virusa, ki krožijo, bodo najverjetneje napadale naslednjo sezono. V cepivo nato dodajo zaščito za 3 do 4 najverjetnejše. Cepivo je toliko uspešnejše, kolikor pravilnejša je bila napoved.
Gripa praviloma napada od sredine novembra do najkasneje maja naslednjega leta. To je potrebno upoštevati, ko se odločamo, kdaj je najprimernejši čas za cepljenje. Imunost nastopi šele približno 14 dni po cepljenju, zato znanstveniki priporočajo cepljenje v sredini jeseni oziroma približno v začetku novembra.
Mnogi ljudje se ne želijo cepiti proti gripi, ker se bojijo stranskih učinkov. Po informacijah na spletni strani EU agencije ECDC (Evropski center za preprečitev in nadzor bolezni) so zapleti po cepljenju proti gripi mnogo redkejši od zapletov, ki jih povzroča gripa. Če pa do njih že pride, so zlasti pri odraslih praviloma blagi in lokalizirani: rdečica okrog mesta vboda injekcije ter do 2 dni vročine, utrujenosti ali bolečin v mišicah. Zelo redko pri otrocih pride do urtikarije in vročinskih krčev. Cepljenje prinaša torej več koristi kot tveganj.
O gripi na spletni strani NIJZ
Zloženka NIJZ Gripa – izboljšamo precepljenost
Več o cepljenju proti sezonski gripi v angleščini na spletni strani ECDC
Spletna stran EU OSHA o cepljenju proti sezonski gripi na tej povezavi
