E-novica ZSSS št. 11/2019 (4. 3. 2019): ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni
V naši letošnji 3/2019 e-novici smo vas seznanili, da bodo poklicne bolezni v letu 2019 ena od prioritet delovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Že v e-novici št. 63/2018 z dne 18. 12. 2018 smo vas obvestili, da sta predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm 13. 12. 2018 obiskali novega ministra za zdravje Sama Fakina in mu osebno predstavili oktobrski poziv predsedstva ZSSS, naj že v prvem letu svojega mandata izda nov pravilnik o poklicnih boleznih. V skladu s predpisi je namreč to prav njegova naloga. Minister je takrat na licu mesta generalni direktorici Direktorata za javno zdravje Mojci Gobec naročil, naj takoj začne pripravljati nekatere potrebne rešitve. Kdaj bo pravilnik dokončno pripravljen, pa še vedno ni znano.
Zato pa ZSSS ne odneha in nadaljuje s svojimi pobudami ministru za zdravje. Tako smo mu 27. 2. 2019 uradno posredovali pobudo za dopolnitev od leta 2003 še vedno veljavnega seznama poklicnih bolezni z boleznimi. Z njimi pa naj dopolni tudi seznam, ki je bil priloga še vedno nesprejetega novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni razpravi aprila 2018. Predlagali smo mu bolezni, ki jih povzročajo nekateri dejavniki, na katere smo v zadnjem letu postali pozorni pri svojem sindikalnem delu v praksi:
- vse nevarne snovi, ki jih še ni na veljavnem seznamu dejavnikov, čeprav je zanje določena zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost,
- izpušni plini dizelskih motorjev,
- radon,
- posttravmatska stresna motnja.
Pomembno je namreč, da so ti dejavniki vključeni v seznam poklicnih bolezni, saj naj bi na tej podlagi delodajalci, pri katerih se pojavljajo, ocenjevali tveganje za nastanek poklicnih bolezni in določali preventivne ukrepe. Svojo pobudo smo takole utemeljili:
- Vse nevarne snovi, ki jih še ni na veljavnem seznamu dejavnikov, čeprav je zanje določena zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (UL RS št. 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010, 43/2011 – ZVZD-1, 38/2015 in 78/2018) in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS št. 101/2005, 43/2011 – ZVZD-1 in 38/2015) določata zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za karcinogene in mutagene ter za druge nevarne kemične snovi. Mejne vrednosti so določene, da bi se preprečil nastanek poklicnih obolenj, kar kaže na dokazano tveganje za njihov nastanek.
- Izpušni plini dizelskih motorjev: Za izpuhe dizelskih motorjev še ni določena mejna vrednost poklicne izpostavljenosti, zato naj bodo na seznamu posebej omenjeni. Mednarodne izkušnje kažejo, da so četrti najpogostejši povzročitelj poklicnega raka s smrtnim izidom in to predvsem zaradi visokega števila izpostavljenih delavcev. Evropski parlament je sicer 27. 3. 2018 predlagal, da se zanje določi evropska obvezujoča mejna vrednost 50µg /m³ elementarnega ogljika kot komponente dizelskih izpuhov, vendar postopek sprejema ustrezne evropske direktive še ni zaključen.
- Radon: Radon je naraven radioaktiven plin brez vonja in barve. Nastaja pri radioaktivnem razpadu radija v zemeljski skorji in prodira na površje. V zaprtih prostorih se akumulira in lahko doseže zelo visoke koncentracije. Nevarni so zlasti njegovi kratkoživi razpadni produkti, ki pa so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Na svojem delovnem mestu so mu izpostavljeni delavci na tistih delovnih mestih, kjer se radon naravno nahaja. Doze izpostavljenosti na delovnem mestu delavca v turističnih jamah ali delavca, ki opravlja težka fizična dela v zaprtih prostorih, določa Uredba o nacionalnem radonskem programu (UL RS št. 18/2018 in 86/2018).
- Posttravmatska stresna motnja: Posttravmatska stresna motnja je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica izpostavljenosti enemu ali več hudim dogodkom oziroma travmam. Nastopi lahko, če je oseba doživela travmatični dogodek (huda nesreča, nasilje, ustrahovanje, vojna …). Pojavlja se lahko v poklicih, kjer zaposleni rešujejo žrtve travmatskih dogodkov (npr. poklicni gasilci). Kadar simptomi akutne stresne motnje ne izginejo, ampak začnejo omejevati človekovo življenje in delovanje, govorimo o posttravmatski stresni motnji. Je že priznana poklicna bolezen na Nizozemskem in v Belgiji. Svetovna zdravstvena organizacija v seznamu diagnoz mentalnih motenj navaja tudi kategorijo F43 Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje ter v okviru te kategorije določa tudi diagnozo F43.1 Posttravmatska stresna motnja. Medicina dela podpira vključitev te diagnoze na seznam.
Glej na tej povezavi
O rezultatih pobude vas bomo sproti seznanjali!
