Tujci in etnične razlike

Ilustracija: ustvarjeno z umetno inteligenco (Microsoft Copilot), 2026

Na slovenskem trgu dela je bilo junija 2026 približno 145.000 tujih državljanov ali 16 % vseh delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji.

Tujci so dobrodošli, saj domačih delavcev ni dovolj za vse potrebe delodajalcev. Mladi tujci so rešitev tudi za slovenski pokojninski sistem, saj izboljšujejo razmerje med številoma zavarovancev in upokojencev in s tem finančno vzdržnost pokojninske blagajne.

Po podatkih Statističnega urada RS se je vsak sedmi prebivalec Slovenije priselil v Slovenijo ter da se je v zgolj treh letih od 2018 do 2020 »v Slovenijo prvič priselilo skoraj 62.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini« in da torej »vsak peti priseljenec prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj.« Vendar to ni vse, če vemo, da so s strožjim nadzorom prijav prebivališča, marsikateri tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje in delo v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča. Zato to sliko izpopolni število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje v Sloveniji v obdobju omenjenih treh let in le ta je skoraj 86.000, od česar pa je za namen prve zaposlitve v Sloveniji bilo izdanih 56.500 dovoljenj za prebivanje in delo. Gre za zelo zgovoren podatek, če vemo, da je za velik delež teh tujcev Slovenija oz. njihovi zaposlovalci zgolj vstopna točka na njihovi poti do »uporabnikov« v SZ Evropi. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v letu 2022 tujcem izdanih 9.492 delovnih dovoljenj in 49.155 veljavnih delovnih dovoljenj.

Tujci so torej še kako prisotni na slovenskem trgu dela. Pa tudi slovenski državljani odhajajo na delo v druge države sami ali kot delavci, napoteni na delo v tujino s strani svojega delodajalca.

ZDR-1 prepoveduje vsako diskriminacijo na delovnem mestu. Z zornega kota varnosti in zdravja pri delu so pomembne jezikovne ovire, zaradi katerih je treba preveriti, ali so delavci s slabim znanjem slovenščine res doumeli navodila in usposabljanje o varnem delu.

Tujci so ranljivi ne le zaradi slabšega znanja jezika ampak pogosto tudi zaradi strahu, da bodo izgubili delo. Prestrašeni so pripravljeni delati čeprav pod slabšimi pogoji kot domačini ali celo na črno. Takšne diskriminacije ne smemo tolerirati in jo moramo nemudoma prijaviti inšpekciji dela!

ZSSS za tuje delavce na slovenskem trgu dela:

Glej več na: Tuj-Tuja

Tuj-tuja: Razbijamo mite o tujih delavkah in delavcih, tematska številka Delavske enotnosti, november 2025

V tej tematski številki DE se posvečamo novi pomembni, relevantni in izjemno aktualni temi – temu, kako v Sloveniji delajo in živijo tuji delavci in delavke.

Njihovo število se v naši državi od leta 2016 nenehno povečuje, v zadnjih letih pa je ta rast še posebej izrazita. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo nadaljevanje trenda naraščanja števila tujih delavk in delavcev pri nas, bo za njihovo uspešno vključevanje v našo družbo ključno oblikovanje ustreznih politik in ukrepov, ki bodo preprečevali njihovo diskriminacijo in neenako obravnavo. Tuji delavci in delavke so po drugi strani tudi prvi znanilci kršitev delavskih pravic. Kajti tisto, kar se zgodi njim, se prej ali slej zgodi tudi slovenskemu delavstvu.

Šele s poznavanjem težav, možnosti, priložnosti ter nasploh vsakdana tujih delavk in delavcev pa lahko naredimo prvi korak k razbijanju mitov in predsodkov o njih in njihovem delu. Hkrati poskrbimo za zaščito pravic in interesov vseh delavk in delavcev, tako domačih kot tujih.

V tej tematski številki smo tako zbrali široke vpoglede v življenje, delo ter izzive in težave, s katerimi se spopadajo tuji delavci in delavke v naši državi.

Projektno delo ZSSS:

Glej projekt ZSSS: Poštena napotitev (Fair posting), na tej povezavi in na tej povezavi

Več o projektu in osnovne informacije, če delate v Nemčiji

Mrežo “Fair Labour Mobility” EU tvorijo Sindikati in s sindikati povezani svetovalni centri v Avstriji, na Poljskem, v Romuniji, Sloveniji, Srbiji, Bolgariji in na Madžarskem. Ti svetovalni centri nudijo podporo delavcem, ki bodo napoteni v Nemčijo ali Avstrijo, ali tistim, ki se iz teh držav vračajo po začasnem delu. Svetovalne storitve so brezplačne. Svetovalni centri tesno sodelujejo s svetovalnimi centri mreže DGB.

Svetovalca ZSSS za tuje delavce:

Marko Tanasić, Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana, Slovenia, marko.tanasic@sindikat-zsss.si, +386 (1) 4341290, +386 51336839,
Counselling in Slovenian, Bosnian, Croatian, Serbian & English
Mirela Žnidarec, Dalmatinova ulica 4, 1000 Ljubljana, Slovenia, mirela.znidarec@sindikat-zsss.si, +386 (0) 41 314 133, Counselling in Slovenian, Bosnian, Croatian, Serbian & English

ELA – Evropski organ za delo:

Evropski organ za delo s sedežem v Bratislavi na Slovaškem prispeva k boljšemu sodelovanju med državami EU, koordinira skupne inšpekcijske preglede, izvaja analize in ocene tveganja čezmejne mobilnosti delovne sile ter posreduje v sporih med državami EU.

Spletna stran ELA v slovenščini

Evropski organ za delo spodbuja prožne in učinkovite oblike zaposlitev pri iskanju rešitev za izzive na področjih, ki jih zajema Uredba. Evropski organ za delo:

zagotavlja pravično, enostavno in učinkovito izvrševanje pravil EU o mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti
posameznikom in podjetjem omogoča, da kar najbolje izkoristijo prednosti enotnega trga
pomaga nacionalnim organom pri učinkovitem izvrševanju pravil

Več informacij ELA za napotene delavce na naslednjih povezavah v slovenščini:

Napoteni delavci
Standardni obrazci za uveljavljanje pravic iz socialne varnosti
Kontaktne točke po državah pooblaščenih za izdajanje obrazca A1 (v Sloveniji je to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS)
Zaposlovanje delavcev v cestnem prevozu: čas vožnje in počitka

Več informacij ELA za delodajalce na naslednjih povezavah:

Posting a worker abroad (v angleščini) in preusmeritev na slovenski SPOT za obrazec A1 https://spot.gov.si/sl
Napoteni vozniki (za delodajalce), v slovenščini

_________________________________

ELA v okviru svojega projekta “Pot do poštenega prevoza (Road to fair transport)” v 27 evropskih jezikih informira delavce o njihovih pravicah v svojih publikacijah – spodaj so zgibanke v slovenščini:

Napoteni delavci – spoznajte svoje pravice in obveznosti