Biološki monitoring
Definicije:
Biološki monitoring je določanje škodljive snovi oziroma njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.
Biološki monitoring se obvezno izvaja pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam. Biološki monitoring se izvaja tudi kadar so delavci pri delu izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz Priloge 2 Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu.
Biološki monitoring se izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev.
SIST EN ISO 15189 2013 Medicinski laboratoriji Zahteve za kakovost in kompetentnost (ISO 15189 2012) – akreditirani laboratoriji!
Slovenski ponudnik – primer: Synlab Slovenija
Delodajalec delavce obvesti o rezultatih ocene tveganja, v kateri je opredeljena tudi zahteva po zdravstvenem nadzoru z biološkim monitoringom, preden jih razporedi na delo s temi nevarnimi kemičnimi snovmi.
Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost, izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti. V takem primeru delodajalec:
- preveri oceno tveganja,
- preveri ukrepe, ki so določeni za odpravo ali zmanjšanje tveganja,
- upošteva mnenje izvajalca medicine dela pri izvajanju ukrepov, ki so potrebni za odpravo ali zmanjšanje tveganja, vključno z možnostjo prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost in
- poskrbi za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napoti izpostavljene osebe na zdravstveni pregled.
Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, se vodi evidenca in stalno dopolnjujejo podatki o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, ki jim je delavec izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o izpostavljenosti vsebujejo rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki jih delodajalec posreduje izvajalcu medicine dela. Biološki monitoring in z njim povezane zahteve so del zdravstvenega nadzora. Izvajalec medicine dela rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posreduje delodajalcu.
Podatki o izpostavljenosti in zdravstvenem stanju se hranijo v primerni obliki, ki zagotavlja možnost kasnejšega vpogleda, ob upoštevanju varstva osebnih podatkov. Posameznemu delavcu se zagotovi, da ima na svojo zahtevo dostop do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.
Na zahtevo pristojnega organa delodajalec posreduje poročilo o zdravstvenem nadzoru delavcev. Pred prenehanjem dejavnosti delodajalec pristojnemu organu posreduje podatke o izpostavljenosti delavcev in zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili pod zdravstvenim nadzorom zaradi dela z nevarnimi kemičnimi snovmi.
Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v Prilogi 1 pravilnika.
Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v Prilogi 2 pravilnika.
Delodajalec zagotovi posvetovanje in sodelovanje delavcev oziroma njihovih predstavnikov.
_________________________________________________________
Postopek izvedbe biološkega monitoringa (nasveti IRSD):
Pred izvedbo biološkega monitoringa: Delavce oz. predstavnike delavcev informirati o izvajanju biološkega monitoringa (zakaj se bo izvajal, kdaj se bo izvajal,
kako se bo izvajal, na kakšen način bodo informirani o rezultatih).
Hraniti dokumentacijo: tehnološki postopek, nevarne kemične snovi (vrsta snovi, koncentracije, dobavitelje), temperaturo na DM, uporaba OVO (NE DA zaščita dihal, zaščita telesa, predhodno skupno št ur uporabe zaščitne
maske), po možnosti koncentracije nevarnih kemičnih snovi na DM, št. izmenjav zraka), čas vzorčenja ( dan v tednu,
število dni izpostavljenosti pred vzorčenjem), način vzorčenja.
Pri podajanju rezultatov biološkega monitoringa je potrebno upoštevati: učinek kratke izpostavljenosti, pavze, čas izpostavljenosti, specifične delovne pogoje, intenziteta fizične aktivnosti in neobičajni pogoji atmosferskega pritiska, individualno izpostavljenost.
Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti V takem primeru mora delodajalec preveriti oceno tveganja ter poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napotiti izpostavljene osebe na
zdravstveni pregled.
Zaključki biološkega monitoringa: Izvajalec medicine dela je dolžan rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posredovati delodajalcu ter določiti periodiko ponovnega izvajanja biološkega monitoringa (6 mesecev, 1 leto, 2 leti).
Biološki monitoring se naj izvaja takoj po nevarnem, dogodku ali nezgodi.
Najpogostejše napake:
- izvajanje biološkega monitoringa v nerealnih razmerah, drugačnih od tistih, v katerih delavci v resnici delajo.
- izvajanje na neustrezen metabolit (kri, urin, izdihani zrak).
- teste in analizo opravi neakreditiran izvajalec oziroma laboratorij.
_________________________________________________________
Več o biološkem monitoringu:
Izvajanje biološkega monitoringa, Lidija Korat, marec 2019
10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) – s portala VZD MDDSZ:
- Primer dobre prakse: Biološki monitoring v skupini Gorenje, mag. Vilma FECE, direktorica Varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu Gorenje, d.d. in Darja KRUMPAK, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, direktorica Medicina dela Krumpak, d.o.o., Žalec,
- Nanotehnologija v našem okolju in zdravje: dr. Viviana GOLJA, doc. dr. Agnes ŠÖMEN JOKSIĆ in Bojana BAŽEC, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ljubljana in Območna enota Koper
- Nacionalni program humanega biološkega monitoringa v Sloveniji: mag. Lijana KONONENKO, podsekretarka Urad RS za kemikalije
- Humani biomonitoring: dr. Janja SNOJ TRATNIK Inštitut Jožef Stefan
- Biološki monitoring z vidika inšpektorja za delo: mag. Lidija KORAT, vodja območne enote, inšpektorica svetnica, Inšpektorat RS za delo
_________________________________________________________
Predpisi:
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
