E-novica ZSSS št. 37/2024 (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024
Zemljevid sveta iz ILO poročila o porastu smrtnih nezgod pri delu v obdobju 2000-2020, ki se pripisujejo prekomerni vročini: Porast več kot 50 % je najvišji prav v Evropi, kamor seveda sodi tudi Slovenija.
Kot smo vas obvestili v svoji e-novici št. 24/2024, je Mednarodna organizacija dela (ILO) aprila 2024 ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu objavila povzetek svojega poročila z naslovom “Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju“. Tokrat pa vas obveščamo, da ga je julija 2024 nadgradila še s poročilom z naslovom “Vročina pri delu: Posledice za varnost in zdravje, Globalni pregled znanosti, politike in prakse“.
ILO poročilo, ki se torej osredotoča na zdravstvene posledice dela v prekomerni vročini, opozarja, da je vzdrževanje telesne temperature na približno 37 °C bistvenega pomena za normalno delovanje telesa. Toplotni stres na delovnem mestu pomeni stanje, ko se v telesu delavca kopiči odvečna toplota, ki, če če se ne sprosti v okolje, dvigne telesno temperaturo in s tem vodi do zdravstvenega tveganja in zmanjšane produktivnosti. Posledice vročinskega stresa na človeško telo med drugim vključujejo povišano temperaturo telesa in kože, povečan srčni utrip in znojenje ter povečan pretok krvi v koži. Če se telesna temperatura dvigne nad 38 °C, se poslabšajo telesne in kognitivne funkcije; če se dvigne nad 40,6 °C, se močno poveča tveganje za poškodbe organov, izgubo zavesti in nazadnje smrt. Z vročinskim stresom na delovnem mestu so povezani škodljivi vplivi na zdravje, kot so npr. izguba zavesti, vročinska izčrpanost in vročinska kap.
Nesreče in poškodbe so bolj verjetne, kadar ljudje delajo v vročem okolju. ILO poročilo povzema najnovejša znanstvena spoznanja. Nedavni sistematični pregled in meta-analiza epidemioloških dokazov na podlagi 22 študij, ki so predstavljale skoraj 22 milijonov poškodb pri delu, sta pokazala, da se splošno tveganje za poškodbe pri delu poveča za 1 odstotek na vsak 1 °C povišanja temperature nad referenčnimi vrednostmi in za 17,4 odstotka med vročinskimi valovi. Ko se zmanjša duševna zmogljivost, se lahko poveča število nezgod pri delu zaradi razdraženosti delavcev, jeze in drugih čustvenih stanj, ki jih izzove vročinski stres. Poleg tega lahko vlažne roke, vroče kovinske površine in oprema ter zamegljena zaščitna očala povzročijo nesreče, kot so zdrsi, padci, trki s predmeti in opekline. Če osebna varovalna oprema ni zasnovana za vroče razmere, še dodatno prispeva k vročinskemu stresu. Delavcem je neprijetno vroče, zato morda želijo odstraniti osebno varovalno opremo ali ne upoštevajo varnostnih protokolov, kar povečuje njihovo izpostavljenost nesrečam in poškodbam.
Poročilo ILO navaja odstotke delavcev, ki so pri delu izpostavljeni prekomernim temperaturam. Seveda je ta odstotek najvišji blizu ekvatorja, toda raziskave so pokazale, da odstotek najhitreje raste prav v Evropi. Globalno je namreč v obdobju 2000-2020 sicer narasel za 8,8 %, toda v Evropi se je povečal kar za 17,3 %. In Slovenija baje celo na globalni ravni sodi med 10 držav, kjer je porast najbolj opazen.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju, Povzetek poročila, april 2024, v angleščini
Vročina pri delu: Posledice za varnost in zdravje, Globalni pregled znanosti, politike in prakse, julij 2024, v angleščini
