E-novica ZSSS št. 62 (11. 12. 2018): Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

V Uradnem listu RS št. 78 z dne 4. 12. 2018 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki bo brez dvoma pomembno prispeval k boljši kemični varnosti na slovenskih delovnih mestih. O časovnici in postopku njegovega sprejemanja smo vas prvič obvestili v e-novici št. 38/2018 z dne 17. 8. 2018. A naknadni zapleti v zvezi z njegovim sprejemom so se razčistili šele na sejah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 26. 10. 2018 in 16. 11. 2018. Iskanju kompromisnih rešitev v zvezi z zahtevami delodajalskih organizacij pa sta bili v času med obema sejama ESS namenjeni še dve seji Strokovnega odbora ESS za delo in socialne zadeve 9. in 13. 11. 2018.

Tokratne novosti v dosedanjem so (izbor):

  1. Določena je mejna vrednost za prah 10 mg/m3 za inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m3 za alveolarno frakcijo, v primeru, da prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah kateregakoli od naštetih lastnosti, je treba za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika;
  2. Zavezujoče biološke mejne vrednosti za rakotvorne snovi so določene v novi prilogi IV tega pravilnika;
  3. Delodajalec mora pri izvajanju meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu upoštevati periodiko, določeno v standardu SIST EN 689;
  4. Biološki monitoring je treba izvajati, kadar so delavci izpostavljeni svincu in njegovim spojinam in tudi nevarnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II pravilnika.
  5. Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, je treba voditi evidenco in stalno dopolnjevati podatke o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi. Delavec ima pravico dostopati do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti;
  6. Prenovljene so priloge pravilnika št. I, II in IV , v katerih so določene nove zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti ter biološke BAT in EKA mejne vrednosti za nevarne in rakotvorne snovi (zgledujejo se po direktivah EU in nemških predpisih);
  7. Določena so prehodna obdobja za mejne vrednosti za kremen, za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov ter za kemične snovi iz Priloge I, katerih prenova ni obvezna po direktivah EU.

Ker so namreč delodajalske organizacije opozarjale, da industrija potrebuje prehodna obdobja, v katerih se bo lahko tehnološko in organizacijsko prilagodila novim ostrejšim mejnim vrednostim, je znotraj ESS novembra 2018 na zgoraj omenjenih sejah potekalo ostro interesno pogajanje. Naj ga predstavimo na primeru kremenčevega prahu, za katerega po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskavo raka IARC brez dvoma velja, da je karcinogen. Na sejah Strokovnega odbora ESS za delo in socialne zadeve je bil na koncu sprejet kompromisni dogovor o prehodnem obdobju za uveljavitev nove mejne vrednosti za kremenčev prah:

  • do 1. 6. 2019 bo veljala dosedanja mejna vrednost za kremen 0,15 mg/m3 ;
  • od 1. 6. 2019 do 1. 6. 2022 se bo uporabljala mejna vrednost 0,1 mg/m3, kakršno bi Slovenija sicer morala v skladu z evropsko direktivo uveljaviti šele od januarja 2020 dalje;
  • od 1. 6. 2022 dalje pa bo veljala mejna vrednost 0,05 mg/m3, pri kateri se Slovenija zgleduje po Nemčiji.

Na teh interesnih pogajanjih se je ZSSS pogajala, da se v zvezi s kremenčevim prahom poklicno zdravje delavcev čim prej zaščiti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji. Po mednarodnih ocenah v Sloveniji zaradi pljučnega raka, ki ga povzroča vdihani kremenčev prah, vsako letu umre 20 ljudi. Delodajalska združenja pa so zahtevala čas, potreben za investicije v novo tehnologijo. Na podlagi doseženega kompromisa bo torej Slovenija že čez pol leta bistveno bolje zaščitila zdravje delavcev, ki so na svojih delovnih mestih izpostavljeni kremenčevemu prahu. Celo prej in bolje kot to od nas zahteva EU! Taka delovna mesta so v rudnikih kovin in premoga, v kamnolomih, pri izkopavanju kremenčevega peska, pri obdelavi kremena, granita, v industriji porcelana, pri pripravi livarskega peska, pri izbijanju ulitkov iz kalupov, v livarnah, v industriji cementa, v industriji šamota, v zadnjem času je velik problem peskanje džinsa s kremenčevim peskom itd.

Tudi tokrat pa moramo žal znova potrditi, kako zelo so slovenski delavci oškodovani, ker že 28 let v Sloveniji ni registra poklicnih bolezni. Kljub temu, da je IARC kremenčev prah v kristalinski obliki uvrstil na seznam karcinogenov, pri katerih je dokazano, da so karcinogeni za človeka, se v Sloveniji še pojavlja dvom, ali res povzroča raka tudi pri nas! Zato je bil eden izmed rezultatov pogajanj na ESS tudi sklep, zapisan v zapisniku seje ESS, da bo do konca leta 2021 izvedena raziskava zdravstvenega stanja delavcev, ki so delali s kremenom, in pojavnostjo raka pri njih. O rezultatih te raziskave, ki jo bo izvedlo ministrstvo za delo, vam bomo brez dvoma poročali!

Več na naslednjih povezavah:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Priloga 1: Priloga I: Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost

Priloga 2: Priloga II: 2.1. Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti / 2.2. EKA vrednosti

Priloga 3: Priloga IV: 4.1. Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti – rakotvorne snovi / 4.2. EKA vrednosti – rakotvorne snovi

Dodatno:

26/2022 e-novica ZSSS (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

54/2020: Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

On 11. decembra, 2018   /   Novice