Invalidi
Zdravje ni le odsotnost bolezni ali nezmožnosti za delo, ampak stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.
Invalidi so največja manjšina na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se njihovo število povečuje zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni. V Sloveniji je med aktivno populacijo 40-letnikov okrog 2 % invalidov, med 58-letniki pa kar 11 %. V povprečju imajo invalidi nižjo izobrazbo in plačo kot drugi.
Čeprav zakonodaja navaja različne skupine invalidov, so za zaposlene in iskalce zaposlitve pomembni predvsem delovni invalidi in osebe s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Če kljub zdravljenju ter medicinski rehabilitaciji pride do trajne spremembe zdravstvenega stanja, ki zmanjša zmožnost za delo, ki ga delavec opravlja, ima pravico do ocene na invalidski komisiji (IK), ki je izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
V oceni tveganja je tudi rubrika, ali je delo primerno za invalide. Praviloma je označena z NE. Ker pa so invalidi heterogena skupina, je prav določiti, s katerimi okvarami oseba ne bi mogla delati na tem delu. Največkrat so delavci, ki čakajo na oceno pred invalidsko komisijo ZPIZ, več mesecev odsotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe, kar pomembno slabša njihove možnosti za ponovno aktivno vključitev v delovni proces. Po več kot enoletni odsotnosti je zanemarljiva verjetnost, da bo še kdaj opravljal pridobitno delo. Zato naj se že v času medicinske rehabilitacije izvaja tudi zaposlitvena: delavca se znova privaja na delo z morda spremenjenim načinom opravljanja nalog in z enostavnejšimi tehničnimi in organizacijskimi prilagoditvami ter z začasnim delom v skrajšanem delovnem času. Tedaj se lahko izoblikuje predlog za morebitne trajne prilagoditve, ki se ga posreduje invalidski komisiji.
Poklicna rehabilitacija naj bi bila osrednja pravica obveznega invalidskega zavarovanja. ZPIZ-2 definira poklicno rehabilitacijo kot celostni proces, v katerem se zavarovanec strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko v celoti ali deloma prevzame stroške prilagoditve prostorov in sredstev za delo, če je to potrebno za poklicno rehabilitacijo oz. ohranitev zaposlitve zavarovanca – delovnega invalida. Na te možnosti se pri predstavitvah delavcev invalidski komisiji ZPIZ premalokrat pomisli, zato so preredko izkoriščene.
NASVET: Delavski zaupnik naj predvsem seznanja sodelavce s pravicami iz invalidskega zavarovanja in svetuje delodajalcu, da naj ohrani delovno mesto delovnega invalida s pomočjo zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter vložitve zahtevka za sofinanciranje ZPIZ pri prilagoditvi delovnega mesta preostali delovni zmožnosti delovnega invalida. Zavzema naj se za čim krajšo odsotnost delovnega invalida z dela, saj dolga odsotnost praviloma Pupovzroča trajni umik delavca iz zaposlitve.
Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija:
Poklicni rehabilitant s specialistko rehabilitacijske medicine preverja fino motoriko svoje desne roke, M.P. – ilustracija naslovnice tematske številke DE, september 2024
Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, tematska številka DE, september 2024
Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo, Priročnik projekta 2020-2023 z istim naslovom, 2023
Slovenija o zaposlovanju invalidov:
Kvotni sistem in spodbujanje zaposlovanja invalidov, zloženka, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
Spodbujanje zaposlovanja invalidov, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
ZN in ILO o invalidih:
Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov in Vodnik po konvenciji, 2008
Za uresničevanje pravic vseh ljudi z invalidnostmi v Sloveniji: Posebno poročilo zagovornika načela enakosti iz avgusta 2024 je pregled izpolnjevanja obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela leta 2008, ko je ratificirala mednarodno Konvencijo o pravicah invalidov (Konvencija). Od Leta 2016 v Sloveniji velja tudi Zakon o varstvu pred diskriminacijo(ZVarD). Ta določa varstvo vsakega posameznika pred diskriminacijo, ne glede na njegove osebne okoliščine. Tako je prepovedana tudi diskriminacija na podlagi osebne okoliščine invalidnosti. Varstvo pred diskriminacijo je zagotovljeno na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, izobraževalnem ali drugem področju. Namen posebnega poročila je opozoriti na dolžnosti države glede uresničevanja pravic ljudi z invalidnostmi do enake obravnave in enakih možnosti na vseh področjih družbenega življenja. Vse to natančno določata omenjeni zakon in Konvencija.
Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu ILO, 2011
EU o zaposlovanju invalidov:
Predpisi:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)
Zakon o varstvu pred diskriminacijo(ZVarD)
