Sindikat

Sindikat

Glej tudi

Socialni dialog

ETUC in ETUI

Vloga delodajalca

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

 


Sindikat je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice. Sindikat je njegovo članstvo. Včlanitev v sindikat je prostovoljna.

Eden od avtentičnih interesov delavca je varnost in zdravje pri delu. Sindikat interese delavcev, svojih individualnih članov, uveljavlja s stavko in z njo povezanimi pogajanji za uresničitev stavkovnih zahtev ter s socialnim dialogom. V socialnem dialogu sindikati sklepajo dvostranske kolektivne pogodbe z delodajalskimi predstavniki  in tristranske socialne sporazume z delodajalskimi združenji in Vlado RS.


Vloga sindikata po ZVZD-1

ZVZD-1 določa zgolj obveznost delodajalca, da sindikat obvešča o temeljnih listinah in ugotovitvah inšpekcije na področju varnosti in zdravja pri delu. Toda sindikat pri delodajalcu uresničuje tudi svoja pooblastila po Zakonu o reprezentativnosti sindikatov (pravica do kolektivnega pogajanja in organizirati stavko) in Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (vloga v postopku izvolitve delavskega zaupnika oziroma sveta delavcev). Delavci praviloma izvolijo tiste kandidate za delavske zaupnike, ki jim jih priporoči njihov sindikat.

ZVZD-1 pa pravico do posvetovanja in soupravljanja veže na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma na svet delavcev, ki sta na ravni delodajalca temeljna akterja pri zastopanju interesa zaposlenih do varnega in zdravega dela. A delavski zaupnik oziroma svet delavcev pa v skladu z ZSDU nima pravice izvajati na delodajalca pritiske, kakšna je npr. stavka.

Dobra praksa: Dogovor o sodelovanju med sindikatom in svetom delavcev.

 

46. člen: Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

48. člen: Delodajalec mora seznaniti sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.

62. člen: Minister, pristojen za delo, imenuje strokovno posvetovalno telo Svet za varnost in zdravje pri delu, ki ga sestavljajo zlasti strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov. Člane sveta iz delodajalskih organizacij in sindikatov imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta.

76. člen: Delodajalcu, ki ne izvaja prej naštetih določil je zagrožena globa od 2.000 do 40.000 evrov, odgovorni osebi delodajalca pa globa od 500 do 4.000 evrov.


Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1 

Zakon o reprezenativnosti sindikatov

Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU


E-novice ZSSS:

7/2004 e-novica ZSSS (5. 2. 2024): Vloga sindikata pri sprejemanju splošnih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu

Socialni dialog

Socialni dialog

 

 

Glej tudi

Vloga delodajalca

Sindikat

___________________________________________________

Socialni dialog so vse vrste pogajanj, posvetovanj ali preprosto izmenjava informacij med predstavniki vlad, delodajalcev in delojemalcev glede vprašanj splošnega interesa, ki so povezana z gospodarsko in s socialno politiko. Lahko je tristranski, v katerega je vlada uradno vključena, ali pa dvostranski, torej poteka samo med delavci in vodstvom podjetja/zavoda (ali na panožni ravni sindikati in združenji delodajalcev).

Kadar ni socialnega dialoga in dogovora, pride do socialnega konflikta in stavke kot oblik pritiska delavcev na delodajalca.

Na ravni posamičnega delodajalca

Na ravni posamičnega delodajalca ZVZD-1 določa vlogo delodajalca in sindikata v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Obveznosti in vlogo delodajalca glej na tej povezavi. ZVZD-1 določa delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu pravico do posvetovanja/sodelovanja delavca pri upravljanju, ne pa sindikatu. ZVZD-1 določa zgolj obveznost delodajalca, o čem je dolžan obvestiti sindikat. Pooblastila sindikata so namreč že zapisana v Zakonu o reprezentativnosti sindikatov in v Zakonu o stavki.

Pravice sindikata na ravni delodajalca:

  1. Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.
  2. Delodajalec mora seznaniti sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
  3. Določene so globe za delodajalca in odgovorno osebo, ki ne upoštevata zgornjih določb.
  4. V skladu z ZRSin sme sindikat za razliko od sveta delavcev organizirati stavko in druge ukrepe socialnega konflikta za dosego interesov delavcev.

_____________________________________________________

Socialni dialog na nacionalni ravni

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije, s prostovoljnim pristankom vseh treh partnerjev ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Ekonomsko-socialni svet spremlja stanje na ekonomskem in socialnem področju, ga obravnava ter oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri partnerje.

V skladu s svojimi pravili delovanja ESS spremlja in obravnava stanje na ekonomskih in socialnih področjih, sodeluje pri pripravi dokumentov/predlogov predpisov in oblikuje mnenja, stališča in predloge v zvezi z dokumenti in področji, ki so pomembni za vse tri partnerje. Med temeljnimi področji, ki jih obravnava ESS, je tudi  sistemska zakonodaja varnosti in zdravja pri delu.

Predloge predpisov obravnavajo strokovni odbori ESS in pogajalske skupine ESS, ki sprejemajo mnenja, priporočila in stališča o obravnavanih gradivih za dokončne odločitve na sejah ESS.

_____________________________________________________

Socialni dialog je del evropskega socialnega modela:

Evropska komisija predstavila konkretne ukrepe za večjo vključenost socialnih partnerjev na nacionalni ravni in ravni EU, 25. 1. 2023, v slovenščini

Predlog Evropske komisije za priporočilo Evropskega sveta za jačanje socialnega dialoga v EU, 25. 1. 2023, v angleščini

Evropski steber socialnih pravic v 20 načelih:

Načelo 8. Socialni dialog in udeležba delavcev

Potrebno je posvetovanje s socialnimi partnerji glede zasnove in izvajanja ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik v skladu z nacionalnimi praksami. Spodbujati jih je treba k pogajanjem in sklenitvi kolektivnih pogodb v zadevah, ki jih zadevajo, ter spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov. Če je primerno, se sporazumi med socialnimi partnerji izvajajo na ravni Unije in njenih držav članic.

Delavcem oziroma njihovim predstavnikom je treba omogočiti pravočasno obveščanje in posvetovanje o zadevah, ki jih zadevajo, zlasti v primeru prenosa, prestrukturiranja in združitve podjetij ter kolektivnega odpuščanja.

Spodbuja se podpora za večjo zmogljivost socialnih partnerjev pri krepitvi socialnega dialoga.

_____________________________________________________

Pravne podlage:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin)

Pravila delovanja Ekonomsko-socialnega sveta