Pravica do obveščenosti

On 1. septembra, 2022 / Sodelovanje delavcev pri upravljanju, Vloga delavca

Pravica do obveščenosti

Pisna navodila in varnostni znaki za varno delo na delovnem mestu

Glej tudi:

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

________________________________________________

Pravica do obveščenosti je ena ključnih pravic, ki so si jih izborili delavci. Delavcu omogoča, da sprejema informirane odločitve ter da daje predloge in mnenja o svoji varnosti in zdravju. Delodajalec je dolžan delavca obvestiti o vseh tveganjih za varnost in zdravje.

Navodila za varno delo morajo biti pisna, ustna le izjemoma v hudi nevarnosti.

Varnostni listi nevarnih kemikalij v jeziku, ki ga delavec razume.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati tudi o obveščanju delavcev. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, kadar delavci menijo, da obveščanje ni dovolj učinkovito ali predlagajo drugačne oblike obveščanja.

________________________________________________

ZSDU o pravici do obveščenosti:

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje tudi s pravico do obveščenosti. Delavci so lahko obveščeni neposredno (da lahko neposredno dajejo predloge in mnenja) ali preko delavskega zaupnika ali sveta delavcev, ter da preko njega dajejo predloge in mnenja.

Delavec kot posameznik ima pravico:

do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,
biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces,
zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine tega zakona.

_________________________________________

ZVZD-1 o pravici do obveščenosti:

9. člen: Delodajalec upošteva med drugim tudi naslednje temeljno načelo: dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

12. člen: Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

19. člen: Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo.

26. člen: Delodajalec mora zagotoviti varnostni list nevarne kemikalije v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

27. člen: Delodajalec mora takoj obvestiti vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, o vrsti tveganja in o varnostnih ukrepih.

29. člen: Strokovni delavec za varnost pri delu izdeluje navodila za varno in zdravo delo.

37. člen: Delodajalec mora delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi. Delodajalec mora tudi delavcem drugega delodajalca, ki pri njem pogodbeno opravljajo delo, posredovati informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, in pooblaščenih osebah za prvo pomoč, požarno varnost in evakuacijo.

49. člen: Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje. Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.

50. člen: Delavec mora takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. Ravnati mora v skladu z navodili delodajalca za pravilno uporabo delovne opreme, drugih sredstev vključno z varnostnimi napravami in osebno varovalno opremo.

52. člen: Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.

76. člen: Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec in z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ravna v nasprotju z zgornjimi določili.

_______________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Vloga delavca

On 25. junija, 2022 / Vloga delavca

Vloga delavca

Glej tudi

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Ranljive skupine delavcev

Pravica do obveščenosti

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

Sindikat

Kdo je delavec v skladu z ZVZD-1

Delavec ali delavka je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec se šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

Pravice delavca do varnosti in zdravja pri delu

Listina EU o temeljnih pravicah (2016/C 202/02) v 31. členu določa: “Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.”

Evropski steber socialnih pravic: 20 načelv točki 10 določa: ” Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov: Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu. Delavci imajo pravico do delovnega okolja, ki je prilagojeno njihovim poklicnim potrebam in jim omogoča, da so dlje udeleženi na trgu dela. Delavci imajo pravico do varstva svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.”

Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah iz dela določa, da je pravica do zdravega in varnega delovnega okolja temeljna.

ZVZD-1 določa pravice delavca:

Vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu.
Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
Delavci sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela. To pravico uresničujejo neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.
Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje.
Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Delavec ima v primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
Delavec ima pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu.

ZSDU določa, da ima delavec aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter ima vse individualne in kolektivne pravice do sodelovanja pri upravljanju.

Obveznosti delavca

Spoštovati in izvajati mora ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V skladu z navodili delodajalca mora pravilno uporabljati delovno opremo in druga sredstva za delo vključno z varnostnimi napravami, osebno varovalno opremo v skladu z njenim namenom.
Takoj mora obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb.
Sodelovati mora z delodajalcem in delavci, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere ter izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.
Opravljati mora delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
Uporabljati mora sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
Odzvati se mora in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu.
Na delovnem mestu ne sme biti pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc ter zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti

ZVZD-1 določa, da lahko inšpektor za delo za prekršek izreče delavcu globo od 100 do 1.000 evrov.

ZDR-1 določa, da delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Če je dokazana resna kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je po predpisanem postopku možna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

KZ-1 določa zaporne kazni za tistega, ki na delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu