ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

25. 7. 2022

 

 

 

 

 

Kampanja ETUC, 25. 7. 2022: Evropa potrebuje varne najvišje temperature pri delu – glej več v aktualno (spodaj)

 

_____________________________________________________________________

2018

Resolucija ETUC o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Decembra 2018 je izvršni odbor ETUC sprejel Resolucijo o potrebni dejavnosti na ravni EU za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami. Resolucija utemeljuje zahteve za temperaturno udobje na delovnem mestu (glej prevod v slovenščino na tej povezavi). Na Dunaju od 21. do 24. maja 2019 je nato 14. kongres ETUC zavezal vodstvo ETUC in njene nacionalne članice (torej tudi našo ZSSS), da delujemo celotni štiriletni mandat 2019-2023 za mobilizacijo delavcev za zahteve za pravični prehod in za akcije na področju klimatskih sprememb. Junija 2019 pa je izvršni odbor ETUC pozval Evropsko komisijo, da naj sprejme zakonodajo, ki bo določila na evropski ravni najnižjo in najvišjo temperaturo za delo delavcev tako v stavbah kot na prostem.

Glej e-novico 48/2019 na tej povezavi

 

_______________________________________________________

Aktualno:

3. 8. 2022: Pobuda ZSSS za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za določitev najvišje in najnižje temperature pri delu – dopolnitev pobude iz 7. 7. 2022, na tej povezavi

3. 8. 2022: 38/2022 e-novica ZSSS: Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

25. 7. 2022: Podnebna kriza zahteva zakon EU o najvišjih delovnih temperaturah, izjava ETUC za javnost, originalni angleški tekst in prevod v slovenščino na tej povezavi

2021: publikacija ETUI “Vročinski valovi kot poklicna nevarnost, Vpliv vročine in vročinskih valov na zdravje in varnost delavcev in dobro počutje ter na družbeno neenakost (v angleščini – Heatwaves as an occupational hazard,
The impact of heat and heatwaves on workers’ health, safety and wellbeing and on social inequalities), na tej povezavi

7. 7. 2022: Pobuda ZSSS za dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za varovanje delavcev, ki delajo na prostem v času vročinskih valov, na tej povezavi

5. 7. 2022: Anketa ETUC o nezgodah pri delu zaradi ekstremnih temperatur in odgovor IRSD 22. 7. 2022 na tej povezavi

23. 6. 2022: 32/2022 e-novica ZSSS: Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

7. junij 2022: Poziv ZSSS na MDDSZ za posodobitev predpisov za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

17. 6. 2022: Izjave Lučke Böhm, izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu v članku Gorazda Suhadolnika “Preživeti in delati v vročinskih valovih”, Finance, na tej povezavi

20. 6. 2022: 31/2022 e-novica ZSSS: Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

_______________________________________________________

E-novice ZSSS:

38/2022 e-novica ZSSS (3. 8. 2022): Delavci zaradi vročine pri delu umirajo – ETUC zahteva direktivo EU o najvišjih delovnih temperaturah

E-novica ZSSS št. 35/2018 (11. 7. 2018): Izobraževalni film “Sonce na delu”

E-novica ZSSS št. 34 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

E-novica ZSSS št. 45/2019 (16. 9. 2019): Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest:

Glej stališča Predsedstva ZSSS (september 2019) na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 35 (1. 6. 2020): Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

E-novica ZSSS št. 48 (24. 9. 2019): Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

E-novica ZSSS 35/2021 (18. 6. 2021): Nasveti za delo v času vročinskih valov – projekt Heath shield

E-novica ZSSS 39/2021 (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

E-novica ZSSS 43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

E-novica ZSSS 9/2022 (3. 3. 2022): Poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost

___________________________________________________

Vse e-novice o vročini/temperaturi na delovnem mestu (v prostorih in na prostem) poišči na tej povezavi:

7/2015:  Prvi povzetek evropske ankete ESENER 2 iz oktobra 2014

21/2015: Ukrepi za zagotavljanje dostojnih pogojev bivanja – izmerimo temperature

22/2015: IRSD informira o potrebnih ukrepih v primeru visokih temperatur na delovnem mestu

24/2015: Visoke temperature ozračja in delovna mesta na prostem

28 /2015: Inšpekcija za delo: Visoke temperature na delovnem mestu

43/2015: Inšpektorat RS za delo o temperaturah v delovnih prostorih pri nizkih zunanjih temperaturah: 11.12.2012

 

23/2017: Ali je vaš delodajalec ocenil tveganje za nastanek kožnega raka in toplotni udar na delovnih mestih na prostem?

24/2017: Poklicne bolezni zaradi UV sevanja

29/2017: Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki

30/2017: Delodajalec mora poskrbeti, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne preseže +28°C

31/2017: Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C

32/2017: Kaj so vroči delovni prostori, kjer temperatura sme presegati +28 ˚C

75/2016: Poročilo EUROFOUND o rezultatih 6. evropske ankete o delovnih razmerah EWCS iz leta 2015

 

26/2018: Vabilo na okroglo mizo – Vplivi globalnega segrevanja na slovenske delavce

31/2018: Opomnik: Vabilo na okroglo mizo – Vplivi globalnega segrevanja na slovenske delavce

35/2018: Varno delo na soncu tudi to poletje

45/2018: Sindikati za novo evropsko direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

 

24/2019: Poročilo o delu IRSD za leto 2018

25/2019: Poročilo o delu ETUC 2015-2019

28/2019: Anketa ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu

29/2019: Vabilo na 2. simpozij o vplivu vročine na delavce

33/2019: Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

34/2019: Rezultati ankete ZSSS o temperaturah na delovnem mestu

45/2019: Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

46/2019: Podnebni štrajk, petek, 27. 9. 2019 ob 11.55

47/2019: Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019

48/2019: Klimatske spremembe in temperaturno udobje na delovnem mestu

52/2019: Vabilo na posvet  ZSSS o vplivu podnebnih sprememb na delovne razmere

57/2019: O posvetu ZSSS: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA DELOVNE RAZMERE, 22. 11. 2019

 

35/2020: Projekt Heat-Shield ponuja vrsto koristnih brezplačnih informacij in nasvetov za blaženje negativnih vplivov visokih temperatur na delovnih mestih

43/2020: Vlada sprejela Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2019

 

24/2021: 15. maj 2021, svetovni dan podnebnih sprememb

35/2021: Nasveti za delo v času vročinskih valov – projekt Heath shield

39/2021: Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

 

 

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

Kampanja 2021: TVOJ SINDIKAT ZAHTEVA OMEJITEV ROČNEGA PREMEŠČANJA BREMEN

Cilj kampanje je posodobitev zastarelega pravilnika, ki nezadostno omejuje ročno premeščanje bremen:

Začetek kampanje: 14. 6. 2021

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) opozarjata na zastarelost Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005 in predlagata ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju spremembe in dopolnitve. Pozivata ga, naj pravilnik posodobi že v letu 2021! Ko bo namreč posodobljen, bodo nove predlagane omejitve morali upoštevati vsi delodajalci v Sloveniji v vseh dejavnostih.

A prav v dejavnosti trgovina morajo delavci na marsikaterem delovnem mestu dnevno ročno premestiti uničujoče mase bremen. Ročno premeščanje prevelikih bremen povzroča mišično-kostna obolenja, zaradi katerih je preveč bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Pozivi Inšpektoratu RS za delo za omejitev mase bremen ostajajo brez učinka, ker inšpektorji nimajo pravne podlage za ukrepanje.

V dejavnosti trgovina (SKD dejavnosti G, G45, G46 ter G47) je:

  • 105.753 zaposlenih,
  • 15.167 gospodarskih družb.

_________________________________________________________________

Evropska raziskava ESENER 2019 – odgovor na vprašanje “Ali je vaša poslovna enota v preteklih 3 letih sprejela naslednji ukrep: Dobava opreme za pomoč pri dvigovanju, premikanju bremen ali drugem fizično napornem delu?”

 

 

Komentar: Slovenski delodajalci bistveno redkeje kot  v drugih državah EU nabavljajo opremo za pomoč pri dvigovanju, premikanju bremen ali drugem fizično napornem delu!

Vir na tej povezavi

 

_________________________________________________________________

Fotografije o ročnem premeščanju bremen v dejavnosti trgovina:

   

Palete z bananami, zraven je viden roler za ročno premeščanje. Zaboj banan tehta 18,3  kg, zaboj čebule in krompirja pa 20 kg. Na paletah je 48 kartonov (zabojev), ki se ročno zlagajo na palete, naložene z viličarjem visoko preko 2 m.

Masa na rolerjih pogosto presega maso trgovke, ki jo potiska.

Potiskanje otežujejo okvare na rolerju (odlomljeno kolo). Voziček z odlomljenim kolesom glej na tej povezavi!

 

 

 

 

 

 

 

 

Masa trgovske robe na rolerju na bencinski črpalki daleč presega maso delavke, ki ga potiska; foto SDTS avgust 2022

 

 

   

Na paletah je 48 kartonov (zabojev), ki se ročno zlagajo na palete, naložene z viličarjem visoko preko 2 m.

Breme na slikah je na palete naloženo 154 cm, 200 cm in 240 cm visoko, kar pogosto presega višino trgovcev, ki jih razlagajo.

                         

Breme na slikah je na palete naloženo 154 cm, 200 cm in 240 cm visoko, kar pogosto presega višino trgovcev, ki jih razlagajo.

  

Vreče se nakladajo in razkladajo ročno, prevozno sredstvo pa sta vozička, na sliki na tej povezavi. Vse se dviguje ročno, ker ni prostora. Na primer dva pralna stroja eden na drugem (srednja teža pralnega stroja 65 kg, pečica 35 kg), glej sliko na tej povezavi.

_____________________________________________________

Primer obremenitve delavcev v trgovini z živili: Dnevno se v trgovini proda od 3.500 do 4.500 kg sadja in zelenjave (npr. vreča krompirja tehta 15 kg, karton banan 19 kg). To maso morajo ročno premestiti 4 zaposleni (2 moška in 2 ženski) – ne enkrat ampak dva do trikrat. Tedensko torej ročno premestijo skupaj 41.000 kg ali 10.000 kg na enega zaposlenega. Najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti so mišično-kostna obolenja.

_____________________________________________________

Primer obremenitve v trgovini z gradbenim materialom: Zaposleni ročno na dan premestijo do 5 ton cementa, malte, plošč, lepila itd. Kadar pripeljejo železo, ga na roke zložijo na stelaže tudi do 7 ton dnevno.

_____________________________________________________

Poročilo predstavnika SDTS po ogledu trgovine z gradbenim materialom, april 2022: Za delo v skladišču so trenutno redno zaposleni trije, moralo bi jih biti pet, vendar kandidatov za to delo ni. Dva zaposlena sta tik pred upokojitvijo, eden od njiju ima poškodovana tri vratna vretenca. Plače so minimalne (z dodatkom do minimalne plače), mladih kandidatov za to delo ni. Vprašanje za delodajalce: “Kdo bo opravljal to delo, ko se bodo ti zaposleni upokojili?”

K poročilu sodijo spodnje fotografije:

Bale različnih materialov ročno vpenjajo v stojalo, ki je visoko 2,5 m. Posamezne bale tehtajo več kot 50 kg.

Na stojalo, ki je visoko 3 m, prelagajo železne palice ali tramove, ki tehtajo do 56 kg. Ko dobijo blago, je potrebno naenkrat preložiti tudi 4 tone teh železnih palic. Običajno delata dva zaposlena na izmeno.

Ko nalagajo blago kupcu, preložijo ogromno 25-kilogramskih vreč cementa. Dnevno preložijo 5 ton blaga, katerega največji delež predstavljajo izdelki, ki tehtajo 25 kg ali več.

Zaposleni ročno premeščajo cestne robnike, ki tehtajo 80 kg. Glej robnik na fotografiji. Kadar je na izmeni sam, tak robnik premešča en sam zaposleni.  Ostali robniki tehtajo med 40 in 50 kg na kos in se tudi prelagajo ročno, ko gre za odpremo do končnega kupca.

_____________________________________________________

Komentar sindikalnega zaupnika SDTS: »Pereč problem so rastoči transportni stroški blaga v ladijskem kontejnerskem prevozu. Posledično delodajalci pri naročanju takega blaga ne upoštevajo logističnih standardov in od dobaviteljev zahtevajo polnjenje kontejnerjev od tal do stropa. V kontejner so kartoni brez palet dobesedno nabutani do stropa. V našem primeru gre za kartone dolžine od dveh do štirih metrov, teže od 75 do 110 kg, naložene 2,40 metra visoko. Delodajalec pričakuje, da bodo zloženi “na roko” ne glede na veliko tveganje za poškodbe. Ker gre za sezonsko blago, smo s tem problemom soočeni približno 6 mesecev v letu

_____________________________________________________

ZSSS in SDTS sta zato za zaščito poklicnega zdravja  delavcev pripravila predlog teh posodobitev pravilnika:

  1. pravilnik naj določi obvezne elemente delodajalčeve ocene tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen, kot so:
    • določitev delovnih mest, na katerih prihaja do ročnega premeščanja bremen,
    • masa, oblika in velikost bremena,
    • skupna masa bremen, ročno prenesenih v dnevu ali tednu,
    • ergonomski dejavniki, kakršni so položaj telesa med dviganjem (npr. oddaljenost bremena od osi telesa) in sile, ki delujejo na telo, dviganje, prenašanje, potiskanje, vlečenje bremen, ponavljajoči se gibi, dolgotrajno sedenje ali stanje, klečanje, položaj rok nad rameni,
    • tehnični pripomočki v skladu s tehničnim razvojem,
    • pogostost dviganja in razdalja, na kateri se breme ročno prenaša;
  2. delo v timu oziroma v paru naj bo obvezno pri dviganju težjih ali dimenzijsko večjih bremen oziroma bremen z neenakomerno razporeditvijo mase;
  3. obvezno naj bo usposabljanje delavcev za pravilno premeščanje bremen, kot je dviganje bremen tik ob osi telesa, prepoved obračanja hrbtenice po osi, raven in ne usločen položaj hrbtenice pri dviganju bremen, dviganje z nogami in ne s hrbtom, pravilno prenašanje bremen v paru/timu;
  4. kadar skupna masa bremen presega največjo dovoljeno maso bremen na delavca, naj bo obvezna  uporaba  redno vzdrževanih tehničnih pripomočkov za ročno premeščanje bremen, kakršni so v skladu s tehničnim napredkom vozički z motoriziranim pogonom, platforme s škarjastimi dvigom, viličarji za premeščanje palet, dvigala, stopnice in odri za premeščanje bremen nad višino ramen, stroji za prevoz bremen po stopnicah, sobna dvigala za nego bolnikov ipd.;
  5. največje dovoljene mase enkratnega bremena po starosti in spolu in glede na zdravstveno stanje:
    • za moške v starosti od 18 do 55 let brez mišično-kostnih obolenj po razpredelnici priporočil medicine dela glede na višino dviga – največ pa 25 kg za dviganje tik ob telesu in v višini pasu,
    • za ženske v starosti od 18 do 55 let brez mišično-kostnih obolenj po razpredelnici priporočil medicine dela glede na višino dviga – največ pa 16 kg za dviganje tik ob telesu in v višini pasu,
    • za mlajše od 18 let in starejše od 55 let največ 85 % dovoljenih mas za zdrave delavce v starosti od 18 do 55 let,
    • za invalide in druge delavce z omejitvami v skladu s predlogi izvedenskih organov oziroma izvajalca medicine dela;
  6. največje dovoljene mase za nosečnice naj bodo po razpredelnici priporočil medicine dela glede na višino dviga bremena in oddaljenosti bremena od telesa:
    • pred 20. tednom nosečnosti,
    • po 20. tednu nosečnosti;
  7. največji dovoljeni masi bremena za vlečenje in potiskanje naj bosta povprečni masi delavke/delavca, določeni v pravilniku:
    • kadar ju masa bremena presega, naj bo obvezen motoriziran pogon tehničnih pripomočkov za prenašanje bremen,
    • splošna prepoved za nosečnice, če ni motoriziranega pogona,
  8. največja skupna dovoljena masa bremen pri ročnem premeščanju naj bo za zdrave delavce brez mišično-kostnih obolenj:
    • v posameznem delovnem dnevu največ 1.000 kg oziroma za mlajše od 18 let in starejše od 55 let največ 850 kg,
    • v delovnem tednu največ 4.000 kg oziroma 3.400 kg za mlajše od 18 let in starejše od 55 let,
  9. določi se naj najdlje 5-letno prehodno obdobje za uveljavitev največjega dovoljenega števila dvigov na uro glede na maso bremena in razdaljo nošenja z dinamiko postopnega uveljavljanja, dogovorjeno med delodajalcem in delavskimi predstavniki.

_________________________

Primerjaj s Prilogo II veljavnega pravilnika, ki glede na spol in starost delavca dovoljuje največjo dovoljeno maso bremena v kg (glej spodaj) in praktično ne omejuje največjih skupnih mas, ki jih sme delavec premestiti na delovni dan in teden.

Starost

Moški

Ženske

15 do 19 let

35 kg

13 kg

nad 19 do 45 let

55 kg

30 kg

nad 45 let

45 kg

25 kg

nosečnice

5 kg

Primerjaj tudi s 7. členom veljavnega pravilnika, ki nezadostno omejuje največjo skupno maso bremen v enem dnevu, saj omejuje zgolj premeščanje bremen težkih vsaj 55 kg za moške in 30 kg za ženske, ne pa tudi bremen, katerih masa je npr. le za kak kilogram manjša od največjih dovoljenih: “Skupno sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1.000 kg najtežjih bremen in isti dan na sme biti obremenjen z dodatnim delom premeščanja.”

_______________________

Sodobni pripomočki za ročno premeščanje bremen – priporočite jih delodajalcu!

foto SoftExo Hunic

:

plezalci po stopnicah na motorni pogon (Stanley) 

 

električni stopniščni voziček, paletnik ali vzpenjalnik, dvigalo s ploščo Kaiser +Kraft

________________________

POTEK KAMPANJE:

14. 6. 2021: Začetek kampanje – Za podrobnosti glej predlog ZSSS in SDTS za spremembe in dopolnitve pravilnika na tej povezavi!

14. 6. 2021: Dopis s pozivom ministru za delo na tej povezavi

15. 7. 2021: Prvi uradni odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na tej povezavi

13. 9. 2021: Predstavitev kampanje na 30. seji Predsedstva ZSSS, glej na tej povezavi

27. 9. 2021: Ministrstvo na 14. seji Sveta za varnost in zdravje pri delu predstavi svoj osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika, ki upošteva številne rešitve, ki jih predlagata ZSSS in SDTS. Osnutek sprememb in pravilnika, ki ga je predstavilo ministrstvo 27. 9. 2021, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS in SDTS na osnutek pravilnika, na tej povezavi

15. 10. 2021: 5. kongres SDTS  je med programske usmeritve SDTS uvrstil zmanjšanje tveganj za poškodbe pri delu in poklicna obolenja pri ročnem premeščanju bremen s pomočjo prenove predpisa, ki ureja ročno premeščanje bremen.

22. 10. 2021: Kampanja se predstavi na virtualnem 38. sestanku Nacionalne mreže za sodelovanje z EU-OSHA, ki ima sedež na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – vabilo na tej povezavi, prispevek ZSSS in SDTS na tej povezavi

16. 11. 2021: predavanje “Predlogi ZSSS in SDTS za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen, Lučka Böhm, ZSSS in Jernej Jenko, DVILJ, webinar »Za varna delovna mesta 2021« v organizaciji Zbornice varnosti in zdravja pri delu in Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektoratom RS za delo; program webinarja na tej povezavi, prispevek na tej povezavi

  • Izjava Nikolaja Petrišiča, predstavnika MDDSZ na webinarju 16. 11. 2021: “V pripravi je predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen – Pripraviti je treba pravilnik za zagotavljanje večje varnosti in ohranjanja zdravja delavcev. Podlage za boljše ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, manjše tveganje za poškodbe in zdravstvene okvare delavcev. Cenijo prispevek socialnih partnerjev in zlasti sindikatov.”

7. 12. 2021: MDDSZ nas seznani, da namerava na pobudo Zbornice varnosti in zdravja pri delu zaradi kompleksnosti ustanoviti delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Poziva nas, da do 17. 12. 2021 sporočimo svoje predstavnike za imenovanje v delovno skupino. Dopis MDDSZ na tej povezavi

9. 12. 2021: 132. tradicionalni posvet Društva varnostnih inženirjev Ljubljane (preko aplikacije ZOOM), na katerem bo Norbert Lechner (AUVA – Allgemeine Unfallversicherunganstalt – avstrijska zavarovalnica za obvezno nezgodno zavarovanje) predstavil AUVA metode za ocenjevanje tveganja pri ročnem prenašanju bremen. Predstavitev posveta DVILJ na tej povezavi

15. 12. 2021: ZSSS in SDTS sta imenovala svoje predstavnike v delovno skupino MDDSZ za pripravo predloga Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen: Lučka Böhm (izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu), Tina Skubic (predsednica sindikata v Mercatorju) in Jernej Jenko (predsednik DVILJ).

11. 2. 2022: MDDSZ sporoča, da bo delovna skupina imenovana konec februarja 2022. Glej na tej povezavi!

11. 2. 2022: Sklep o imenovanju delovne skupine na MDDSZ na tej povezavi

14. in 15. 3. 2022: seja Republiškega odbora SDTS (na dnevnem redu je predlog pravilnika), vabilo na tej povezavi

30. 3. 2022: 1. sestanek delovne skupine za pripravo izhodišč za pripravo Predloga pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen – na videokonferenčni platformi MS Teams. POROČILO: Uvodoma je MDDSZ predstavilo zgodovino slovenskih predpisov o ročnem premeščanju bremen. V letih 2000-2005 je veljal Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 30/2000). V Prilogi II je bila metodologija za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen. Leta 2005 ga je nadomestil sedaj veljavni pravilnik, v katerem metodologije ni več. Določa zgolj, da delodajalec samostojno sprejme primerne organizacijske in tehnične ukrepe, uporabo primerne opreme ter pravilen način dela, da bi zmanjšali nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen. Predstavnik IRSD se je zavzel za posodobitev pravilnika, da bo določal potrebne omejitve in napotke za ocenjevanje tveganja ter uredil vlečenje in potiskanje. Predstavnici ZSSS in SDTS sta ocenili, da je potrebno pravilnik posodobiti, da bo slovenskim delavcem zagotovljena enaka zaščita kot delavcem v EU ter da naj se delo delovne skupine načrtuje tako, da bo novi pravilnik veljal do konca 2022. Poudarili sta, da je pravilnik potrebno oblikovati upoštevajoč, da v Sloveniji ni diferencirane prispevne stopnje za invalidsko in zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni kot ekonomske spodbude delodajalcem za vlaganje v preventivne ukrepe VZD. Predstavnice delodajalcev iz GZS, TZS in ZDOPS so poročale, da njihovi člani niso zaznali nobene potrebe po posodobitvi veljavnega pravilnika, bodo pa konstruktivno sodelovali v delovni skupini. Predstavniki ZDVIS in Zbornice VZD so se zavzeli, da naj pravilnik znova predpisuje enotno metodologijo ter naj poleg ročnega premeščanja ureja tudi vlečenje in potiskanje. Domenjeno je bilo, da do 15. 4. 2022 vsi člani delovne skupine MDDSZ pripravijo svoje amandmajske predloge na veljavni Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 73/2005). MDDSZ bo na podlagi teh pripomb pripravilo nov predlog novega pravilnika in ga predstavilo sredi maja 2022 na naslednjem sestanku delovne skupine. Zapisnik 1. sestanka na tej povezavi

15. 4. 2022: Predlog sprememb pravilnika, ki sta ga pripravila ZSSS in SDTS in poslala na MDDSZ v skladu z dogovorom 30. 3. 2022 na tej povezavi

22. 4. 2022: Kompilacija pripomb članov delovne skupine MDDSZ na veljavni pravilnik, spremni dopis MDDSZ na tej povezavi, kompilacija pripomb bo podlaga za delo delovne skupine.

23. 5. 2022: Sklicana je druga seja delovne skupine na sedežu MDDSZ. Na sestanku se bo nadaljevalo delo na pripravi izhodišč za nov pravilnik. Poročilo: Delovna skupina je obravnavala pripombe na prve člene pravilnika. Člani delovne skupine se smejo o vsebini pogajanj posvetovati le s svojo bazo. Delo se nadaljuje po 13. 6. 2022.

13. 6. 2022: tretja seja delovne skupine na sedežu MDDSZ.

30. 6. 2022: Tiskovna konferenca SDTS, da zaposleni v dejavnosti trgovina zahtevajo boljše delovne pogoje, na tej povezavi

_______________________

E-novice ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu o kampanji:

33/2021, 41/2021, 53/2021, 55/2021, 57/2021, 20/2022

_________________________

Grafična podoba kampanje – na naslednjih povezavah si lahko snamete plakat in banner kampanje:

Plakat – 13.400 kB

Banner 1 –  1.200 kB

banner 2 1.500 kB

 

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Kampanja EU OSHA za zdravo delovno okolje poteka že od leta 2000 pod geslom „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel.  V Obdobju 2020-2022 se ta kampanja osredotoča na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Kostno-mišična obolenja so ena najpogostejših oblik poklicnih bolezni v Evropi. Tveganja v zvezi s telesno držo, izpostavljenost ponavljajočim se gibom ali utrujajočim in bolečim položajem, nošenje ali premikanje težkih bremen – vsi našteti zelo pogosti dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko povzročijo kostno-mišična obolenja. Glede na to, kako pogosta so kostno-mišična obolenja, povezana z delom, je jasno, da je treba storiti več na področju ozaveščanja o načinu njihovega preprečevanja. Kampanja ponuja celovit pogled na vzroke te trajne težave. Cilj kampanje je širiti kakovostne informacije o težavi, spodbujati celostni pristop k njenemu reševanju ter ponuditi praktična orodja in rešitve, ki so lahko v pomoč na delovnem mestu.

Spletna stran kampanje na tej povezavi

Vodnik po kampanji

Priznanja za dobro prakso

Letak kampanje

Plakat kampanje

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Kampanja EU OSHA za zdravo delovno okolje poteka že od leta 2000 pod geslom „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel.  V Obdobju 2020-2022 se ta kampanja osredotoča na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Kostno-mišična obolenja so ena najpogostejših oblik poklicnih bolezni v Evropi. Tveganja v zvezi s telesno držo, izpostavljenost ponavljajočim se gibom ali utrujajočim in bolečim položajem, nošenje ali premikanje težkih bremen – vsi našteti zelo pogosti dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko povzročijo kostno-mišična obolenja. Glede na to, kako pogosta so kostno-mišična obolenja, povezana z delom, je jasno, da je treba storiti več na področju ozaveščanja o načinu njihovega preprečevanja. Kampanja ponuja celovit pogled na vzroke te trajne težave. Cilj kampanje je širiti kakovostne informacije o težavi, spodbujati celostni pristop k njenemu reševanju ter ponuditi praktična orodja in rešitve, ki so lahko v pomoč na delovnem mestu.

 

Spletna stran kampanje na tej povezavi

Vodnik po kampanji

PPT prezentacija o kampanji

Uvod v kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Facts/Dejstva št. 71

Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin, Facts/Dejstva št. 72

Nevarnosti in tveganja, povezana z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu, Facts/Dejstva št. 73

Različnost delovne sile in ocena tveganja: zagotoviti, da so vsi upoštevani, Povzetek poročila Agencije EU OSHA, Favts/Dejstva št. 87

Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnem mestu EU-OSHA gradivo, namenjeno uporabi na delovnih mestih

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom – od raziskav do udejanjanja v praksi – kakšna so spoznanja?

Raziskave o z delom povezanih boleznih kostno-mišičnega sistema

Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih
tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

Kostno-mišična obolenja

Sodelovanje delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu

Vodilna vloga in pobuda vodstva

Priznanja za dobro prakso

Letak kampanje

Plakat kampanje

Izobraževalni filmi NAPO o mišično-kostnih obolenjih

E-novice o kampanji:

57/2020 e-novica ZSSS (15.10.2020): Kampanja EU OSHA 2020-2022 “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta “

58/2020 e-novica ZSSS (15.10.2020): Spletni seminar o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom (20. oktober 2020)

63/2020 e-novica ZSSS (30.10.2020): Zbiramo primere dobre prakse na področju preprečevanja kostno-mišičnih obolenj

13/2021 e-novica ZSSS (4. 3. 2021): E-učilnica na spletnem orodju PKMO

17/2021 e-novica ZSSS (7. 4. 2021): Natečaj za tekmovanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«

46/2021 e-novica ZSSS (24. 8. 2021): Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

57/2021 e-novica ZSSS (22. 10. 2021): Evropski teden varnosti in zdravja pri delu – 25. do 29. oktober 2021

6/2022 e-novica ZSSS (17.2.2022): Slovenska kandidata za evropsko priznanje Dobra praksa 2020-2022

13/2022 e-novica ZSSS (6. 4. 2022): Podelitev priznanj “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022”

14/2022 e-novica ZSSS (12. 4. 2022): Razglašeni prejemniki evropskega priznanja “Dobra praksa” za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

30/2022 e- novica ZSSS (17. 6. 2022): Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnih mestih

 

 

 

NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI VDIHLJIVEGA PRAHU KRISTALNEGA KREMENA

KAMPANJA “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (NO TIME TO LOSE)

ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI VDIHLJIVEGA PRAHU KRISTALNEGA KREMENA

 

Sodelujmo v boju proti poklicnemu raku! 

 

Dejstva o kremenevem prahu, letak Roadmap on carcinogenes na tej povezavi

Več o poklicni bolezni silikoza na strani 81 publikacije ZSSS o poklicnih boleznih na tej povezavi

Glej študijo Izpostavljenost delavcev kremenovemu prahu na delovnem mestu v Republiki Sloveniji, KIMPDŠ, 2020 na tej povezavi

 

 

 

Glej e-novice ZSSS o naših aktivnostih za preprečitev poklicnega raka zaradi vdihljivega kremenčevega prahu:

62/2018: Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

36/2019: Mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah

54/2020: Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

26/2022: Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah  0,05 mg/m3

  • 10. junij 2022: Pobuda ZSSS na IRSD za nadzor izvajanja nove mejne vrednosti za kremenčev prah, ki se vdihuje na tej povezavi

__________________________________________________________________

O kampanji:

 

Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti vdihanega prahu kristalnega kremena. Kremen je prisoten v naravi in seveda ni nevaren, dokler ni zdrobljen v prah, ki ga nato izpostavljeni delavci vdihnejo. Povzroča poklicnega raka na pljučih, silikozo in bolezni, kot sta emfizem in bronhitis.

ZSSS se je kampanji pridružila, ker smo zavezani boju proti vsakemu poklicnemu raku. Glej e-novice o naših aktivnostih v seznamu zgoraj!

 

Povezava do kampanje IOSH v slovenščini:

Letak “Malo prahu mi ne more škoditi…” z nasveti, kako se pred prahom kristalnega kremena zaščitite na delovnem mestu

Zgibanka “V prah se povrneš?

Vdihljiv kristalni kremen, podatki, dejstva in številke, Izvedite več

Dihajte lažje – Nevaren prah, letak o preventivnih ukrepih na delovnem mestu

ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE, EVROPSKA KAMPANJA “ZDRAVO DELOVNO OKOLJE”, 2016 – 2017


Glavno sporočilo kampanje za zdravo delovno okolje 2016–2017: »VARNE IN ZDRAVE DELOVNE RAZMERE SKOZI CELOTNO POKLICNO ŽIVLJENJE SO DOBRE ZA DELAVCE, POSEL IN DRUŽBO KOT CELOTO.«

Kampanja ima štiri ključne cilje:

1 – spodbuditi trajnostno delo in zdravo staranje od začetka poklicnega življenja;
2 – preprečiti zdravstvene težave skozi celotno poklicno življenje;
3 – delodajalcem in delavcem zagotoviti način za upravljanje varnosti in zdravja pri delu glede na staranje delovne sile;
4- in spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse.

Spletna stran kampanje v slovenščini dostopna s klikom na naslednjo povezavo.

Na spletni strani kampanje je dostopen E-vodnik Zdrava delovna mesta za vse generacije v slovenščini.  Zagotavlja informacije in podporo za upravljanje varnosti in zdravja pri delu glede na staranje delovne sile. Njegov namen je izboljšati ozaveščenost in znanje o staranju delovne sile, samem staranju in njegovih posledicah na delovnem mestu ter zagotoviti praktične smernice za obravnavanje povezanih izzivov. Delež starejših ljudi v populaciji narašča po celi Evropi, ljudje morajo delati dlje in povprečna starost delavcev se zvišuje. Ta e-priročnik vsebuje praktične informacije, nasvete in primere, povezane s staranjem delovne sile in priložnostmi, ki jih staranje prinaša.E-vodnik bo brez težav znal uporabljati vsakdo, ki obvlada klikanje z računalniško miško na označeno besedilo oziroma meni.

Vsebina e-priročnika je prilagojena štirim različnim ciljnim skupinamoziroma profilom: 1- delodajalcem, 2- delavcem, 3- vodilnim na področju človeških virov in 4- strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu (za namene tega e-priročnika tudi delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu ter inšpektorjem za delo). V celotnem e-priročniku je mogoče preklapljati med profili. E-vodnik zagotavlja informacije o obvladovanju staranja, oceni tveganja, ki upošteva starost, o spodbujanju zdravja na delovnem mestu ter o drugih temah, pomembnih za delodajalce, strokovnjake za varnost in zdravje pri delu, osebje kadrovske službe in delavce. Vsebuje tudi študije primerov in glosar s pojasnilom nekaterih izrazov, ki se pogosto uporabljajo.

S klikanjem na   označena besedila se lahko sprehodite skozi štiri različne vodnike z nasveti in informacijami za štiri profile bralcev:

  1. Jaz sem   delodajalec.
  2. Jaz sem delavec.
  3. Jaz sem vodja   oddelka za človeške vire.
  4. Jaz sem   strokovnjak s področja varnosti in zdravja pri delu.

2022 na tej povezavi

Zgibanka o kampanji

Končna poročila kampanje:

  1. Rehabilitacija in vrnitev na delo
  2. Varnejše in bolj zdravo delo pri vseh starostih
  3. Staranje delovne sile in varnost in zdravje pri delu
  4. Ženske in staranje delovne sile

 

e- novice ZSSS o kampanji:

e-novice 2016 na tej povezavi:

12/2016 E-novica ZSSS (1. 3. 2016): Zdrava delovna mesta za vse generacije, 4. mednarodni simpozij o zdravem življenjskem slogu, Ljubljana, 18. in 19. april 2016

26/2016 E-novica ZSSS (15. 4. 2016): Začetek kampanje “Zdrava delovna mesta za vse generacije”, 2016 – 2017

27/2016 E-novica ZSSS (15. 4. 2016): Spletni prenos “4. simpozija o zdravem življenjskem slogu: Zdrava delovna mesta za vse generacije”, 18. in 19. 4. 2016

28/2016 E-novica ZSSS (19. 4. 2016): Dvanajst navad ljudi, ki nikoli ne zbolijo

43/2016 E-novica ZSSS (16. 6. 2016): Nacionalno tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2016«

49/2016 E-novica ZSSS (7. 7. 2016): Napo v zdravi prihodnosti (evropska kampanja “Zdrava delovna mesta za vse generacije” 2015-2016)

56/2016 E-novica ZSSS (12. 8. 2016): Mednarodni dan mladih, 12. avgust 2016

64/2016 E-novica ZSSS (16. 9. 2016): E-vodnik Zdrava delovna mesta za vse generacije

69/2016 E-novica ZSSS (21. 10. 2016): Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, 24. – 28. oktober 2016

79/2016 e-novica ZSSS (15.12.2016): Novo predstavitveno spletno orodje EU OSHA  o varnosti in zdravju pri delu v povezavi s starostno strukturo zaposlenih

e-novice ZSSS 2017 na tej povezavi:

11/2017 e-novica ZSSS (8. 3. 2017): Evropski socialni partnerji 8. 3. 2017 podpisali evropski sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu

39/2017 e-novica ZSSS (22. 9. 2017): Evropska priznanja za dobro prakso spodbujanja vzdržnega dela in zdravega staranja na delovnem mestu

40/2017 e-novica ZSSS (28. 9. 2017): Javna tribuna o varnosti in zdravju pri delu v Sloveniji (Ljubljana, 27. oktober 2017)

44/2017 e-novica ZSSS (23. 10. 2017): Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, 23. – 27. oktober 2017

51/2017 e-novica ZSSS (26. 11. 2017): Vrh in zaključek evropske kampanje 2016-2017 Zdrava delovna mesta za vse generacije

56/2017 e-novica ZSSS (21. 12. 2017):  Poročilo o delu strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu v letu 2017

 

“NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA”: IZPUŠNI PLINI DIZELSKIH MOTORJEV

 

KAMPANJA “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (NO TIME TO LOSE)

ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH MOTORJEV

SODELUJMO V BOJU PROTI POKLICNEMU RAKU!

 

Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev, letak Roadmap on carcinogenes, na tej povezavi

 

 

 

Glej e-novice ZSSS, v katerih poročamo o svojih aktivnostih za preprečitev poklicnega raka zaradi izpušnih plinov dizel motorjev:

52/2017 e-novica ZSSS: Amandmaji ETUC za zadostne mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti karcinogenom

48/2018 e-novica ZSSS: ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

50/2018 e-novica ZSSS: Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

11/2019 e-novica ZSSS: ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

21/2019 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

51/2019 e-novica ZSSS: Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska

34/2020 e-novica ZSSS: Evropski teden boja proti raku, 25. do 31. maj 2020

50/2020 e-novica ZSSS: ZSSS zahteva zvišanje mejne vrednosti za izpušne pline dizelskih motorjev

_____________________________________________________________

O kampanji:

Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti izpušnih plinov dizelskih motorjev.

ZSSS se je kampanji pridružila, ker smo zavezani boji proti poklicnemu raku. Glej, kaj vse smo storili v seznamu e-novic (zgoraj)!

Povezava do kampanje IOSH v slovenščini

Brušura IZPUŠNI PLINI DIZELSKIH MOTORJEV: PODATKI

Letak “Zbudite se in zavohajte diesel!”

Letak “Vaš zadnji vdih? Izpušni plini iz dizelskih motorjev so smrtno nevarni.”

Dopisnica “Zaradi izpušnih plinov dizelskih motorjev lahko zbolite zaradi pljučnega raka ali raka na mehurju.”

VARNO DELO NA SONCU

VARNO DELO NA SONCU

Ultravijolično sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka. V Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega približno 700 za melanomom kot najnevarnejšo obliko. Več kot 150 bolnikov vsako leto tudi umre zaradi kožnega raka. 

_________________________________________________________

AKTUALNO:

23. 6. 2022: 32/2022 e-novica ZSSS: Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

7. junij 2022: Poziv ZSSS na MDDSZ za posodobitev predpisov za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

17. 6. 2022: Izjave Lučke Böhm, izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu v članku Gorazda Suhadolnika “Preživeti in delati v vročinskih valovih”, Finance, na tej povezavi

20. 6. 2022: 31/2022 e-novica ZSSS: Delovna inšpekcija o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu, 17. 6. 2022

_________________________________________________________

Junija 2017 se je začela slovenska kampanja »VARNO DELO NA SONCU«, za katero organizator Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (KIMDPŠ), načrtuje, da bo v naslednjih 20 letih postala stalnica, dokler vsi delodajalci in delavci ne bomo osveščeni o tveganjih za poklicno zdravje zaradi sevanja ultravijoličnih (UV) sončnih žarkov na delovnih mestih na prostem. Kampanji se pridružuje tudi strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu.

Delavci (gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, policisti, vojaki in še mnogi drugi), ki svoje delo opravljajo na prostem, so prek celega leta izpostavljeni UV sevanju sončnih žarkov.

UVA ultravijolično sevanje stara kožo, UVB sevanje pa na izpostavljeni koži povzroča opekline in posledično okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic. Mutacije se nikoli do konca ne pozdravijo in lahko povzročijo kožnega raka (v Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot tri tisoč ljudi, od tega 700 za melanomom kot najnevarnejšo obliko; letno pri nas zaradi kožnega raka umre vsaj 150 bolnikov).

Kožni rak je na slovenskem seznamu poklicnih bolezni razvrščen pod številko 36 med boleznimi, ki jih povzročajo neionizirna sevanja (ultravioletno, infrardeče, lasersko, mikrovalovno, električno in magnetno polje).

Kampanja je bila predstavljena na strokovnem srečanju »VARNO DELO NA SONCU«, ki so ga poleg KIMDPŠ pripravili še Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana in Združenje slovenskih dermatovenerologov (Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je pripravil preventivni program »Varno s soncem«, namenjen zlasti predšolskim otrokom in šolarjem).

Predstavitve s strokovnega srečanja 2017

Cilja kampanje »VARNO DELO NA SONCU« sta:

– Zaščita delavcev pred škodljivimi učinki ultravijoličnega (UV) sevanja za razvoj kožnih bolezni (npr. poklicni kožni rak),

– Preprečevanje težav zaradi dela na visoki temperaturi (npr. toplotni udar).

PROMOCIJA KAMPANJE

Za delodajalce:

Letak iz kampanje Varno delo na soncu, namenjen osveščanju delodajalcev

Knjižica za delodajalce

Za delavce:

Letak iz kampanje Varno delo na soncu, namenjen osveščanju delavcev: v slovenščini, v bosanščini, v albanščini

UREDITEV V SLOVENIJI

V Sloveniji ni predpisa, ki bi podrobneje določal, kako naj delodajalec poskrbi za varno delo na delovnih mestih, ki se opravljajo na prostem, in kjer so torej delavci izpostavljeni sončnim žarkom. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011) v 93. členu določa zgolj, da je treba, če delavci delajo na prostem, delovna mesta urediti tako, da so zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, podrobnosti so prepuščena delodajalčevi iznajdljivosti. Sončne žarke pravilnik omenja zgolj v zvezi z zasenčenjem oken, da ne padajo neposredno na delovna mesta v zaprtih delovnih prostorih, zaščita pred visokimi temperaturami je omenjena zgolj za delovna mesta v zaprtih prostorih. Zunanjo temperaturo omenja zgolj v 94. členu, kjer določa, da mora delodajalec delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na stalnem delovnem mestu na prostem, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 ˚C.

Zato je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslovila poziv za ustrezno dopolnitev pravilnika.

Pobuda za dopolnitev pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Odgovor MDDSZ na pobudo ZSSS za večjo zaščito delavcev, ki delajo na prostem

ČE PRI VAŠEM DELODAJALCU OBSTAJAJO DELOVNA MESTA NA PROSTEM, MORA DELODAJALEC ZANJE OCENITI TVEGANJA ZARADI UV SEVANJA SONČNIH ŽARKOV

Delodajalec pa je ne glede na pomanjkljivost ureditve po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS 43/2011) dolžan v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« pisno oceniti vsa tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni. Mednje nedvomno sodi tudi tveganje za nastanek poklicnega kožnega raka.

Torej bi morali tudi za delovna mesta, kjer se delo opravlja na prostem, v izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganje zaradi UV sevanja in na tej podlagi delavcem zagotovi usposabljanje o tveganju, poskrbeti za preventivne ukrepe in na zunanjih deloviščih dnevno objavljati UV indeks. Delodajalec mora v skladu s 36. členom ZVZD-1 v oceni tveganja tudi določiti ciljane preventivne zdravstvene preglede glede na ocenjena tveganja, prav tako mora v skladu z 38. členom ZVZD-1 zagotoviti usposabljanja delavcev za varno delo na soncu.

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj zato preveri, ali pri njegovem delodajalcu obstajajo delovna mesta na prostem in ali je zanje delodajalec ocenil tveganje zaradi škodljivih UV žarkov ter ali je določil preventivne ukrepe pred njimi. V nasprotnem je treba dati pobudo za dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja.

NEVARNOSTI SONČNIH ŽARKOV

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom zlasti poleti, ko je UV indeks visok. Zato je sedaj primeren čas za tovrstno informiranje. UV sevanje pa je seveda nevarno vse leto.

Posledice škodljivih učinkov UV žarkov:
– siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice,
– prezgodnje staranje kože,
– sončne opekline,
– kožni rak.

UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa njegove posledice. UV sevanje kvari DNK, povzroča mutacijo kožnih celic, zato ne smemo podcenjevati dolgoročnih učinkov UV sevanja. Nekaj o jakosti UV sevanja pove UV indeks. Tudi delodajalec mora delavce usposobiti o UV indeksu in njegovem pomenu. UV indeks najdete pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer lahko izveste veliko o vremenu.

Na UV indeks vpliva več dejavnikov:
1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju! Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla:
• vse vodne površine odbijejo 10 do 30 % vpadnih UV žarkov,
• sneg odbije 80 % vpadnih UV žarkov.

POKLICNEGA KOŽNEGA RAKA JE MOGOČE PREPREČITI Z DELODAJALČEVIMI PREVENTIVNIMI UKREPI. STROKA PRIPOROČA NASLEDNJE UKREPE:

– skrajšanje izpostavljenosti najbolj močnemu soncu med 10. in 16. uro (npr. z zgodnejšim začetkom dela, deljenim delavnikom, opravljanjem težjih del v zgodnjih jutranjih urah, kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih, omogočanjem dela v senci, pogostejšimi odmori v senci ipd.);
– opremo delovišč s hladilniki za osvežilne napitke; ustvarjanje sence nad deloviščem (s senčniki/paviljoni/ponjavami, po možnosti premičnimi);
– zagotavljanje neprosojnih pokrivnih oblačil (z ovratnikom, dolgimi rokavi in hlačnicami, širokokrajna pokrivala, sončna očala tudi s stransko zaščito oči);
– zagotavljanje zaščitnih krem z zaščitnim UV faktorjem najmanj 30, pri čemer naj bodo kreme le dopolnitev;
– sporočila in opomniki na delovišču (npr. objava UV indeksa).

POVEZANI ČLANKI:

_____________________________________________________________________