DOMOV        ZSSS        SINDEKS

EVROPSKA KAMPANJA 2018-2019

Evropska kampanja 2018-2019: VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA


Izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem na delovnih mestih je v Evropi pogostejša, kot večina ljudi misli. Nevarne kemične snovi pri delu lahko povzročijo številne zdravstvene težave in bolezni ter pomenijo tveganje za varnost.  Zato obiščete novo spletno stran v slovenščini evropske kampanje VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA. Gre za kampanjo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki se je začela 24. aprila 2018 in bo potekala v letih 2018 in 2019.

Namen kampanje:

Kampanja za obdobje 2018–2019  je namenjena ozaveščanju o tveganjih, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi na delovnem mestu, ter spodbujanju kulture preprečevanja tveganj.

Spletna stran kampanje ponuja:
  • vse o nevarnih kemičnih snoveh na delovnih mestih,
  • orodja in publikacije,
  • nasvete, kako se tudi sami lahko vključimo v kampanjo,
  • o partnerjih kampanje,
  • medijsko središče z novicami, video posnetki, fotografijami, dogodki ipd.

Kampanji in njenim aktivnostim se bo pridružila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), zato vas bomo v naslednjih dveh letih o njej sproti obveščali.

Ključni datumi v okviru kampanje so:
  • začetek kampanje in objava natečaja za priznanja za dobro prakso: april 2018
  • evropski teden varnosti in zdravja pri delu: oktober 2018
  • filmska nagrada za zdravo delovno okolje: november 2018
  • dogodek izmenjave dobrih praks: drugo trimesečje leta 2019
  • evropski teden varnosti in zdravja pri delu: oktober 2019
  • filmska nagrada za zdravo delovno okolje: november 2019
  • Srečanje na vrhu v okviru kampanje Zdravo delovno okolje in podelitev priznanj za dobro prakso: november 2019
Slovensko tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru te kampanje organizira nacionalno tekmovanje za priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«. Namenjeno ni zgolj podjetjem iz kemijske industrije ampak vsem organizacijam, ki uporabljajo nevarne kemične snovi! Zato lahko predlagate svojemu delodajalcu, če inovativno in učinkovito upravlja s kemičnimi snovmi, naj se najkasneje do ponedeljka, 10. septembra 2018 prijavi na to tekmovanje na e-naslov ministrstva gp.mddsz@gov.si. Zmagovalec nacionalnega tekmovanja postane kandidat na evropskem tekmovanju EU-OSHA. Prejemniki nagrad in pohval EU OSHA bodo vabljeni na zaključno prireditev kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019, ki bo novembra 2019 v Bilbau (Španija). Verjamemo, da v Sloveniji obstajajo dobre prakse upravljanja z nevarnimi snovmi, zato le pogumno k prijavi!

Več o tekmovanju s klikom na povezavo »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2018-2019«.

Letaki kampanje:

Zakonodajni okvir za nevarne kemične snovi na delovnem mestu

Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu

 

 

ODPRAVITE POKLICNEGA RAKA

ODPRAVITE POKLICNEGA RAKA !

OCENA: V SLOVENIJI LETNO UMRE 440 LJUDI ZARADI POKLICNEGA RAKA, POVZROČENEGA ZARADI KARCINOGENOV NA DELOVNEM MESTU

Poklicni rak v Evropski uniji letno ubije 102.500 ljudi. Je najpogostejša oblika smrti, povezane z delom:

  • od 8 do 16 % vsega raka v Evropi je posledica izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu;
  • malo manj kot eden od petih delavcev v EU je redno izpostavljen karcinogenom;
  • na približno 50 karcinogenov odpade več kot 80 % izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu.

 Najbolj pogoste oblike raka in koga ogrožajo, infografika prirejena po nizozemskem sindikatu FNV

Uporabno: Spletišče za dostop do podatkov o raku v Sloveniji in drugod (Slora – Register raka v RS)

Poklicnega raka je mogoče preprečiti z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti karcinogenom! Zahtevamo evropske zavezujoče mejne vrednosti za vsaj 50 najpomembnejših karcinogenov že v letu 2016 (in ne šele do konca leta 2020)!

Plakat ETUC za kampanjo za zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti (slovenščina)

Direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu iz leta 2004 določa zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za zgolj tri snovi. Čeprav zadnjih dvanajst let poteka njeno revidiranje, pa ni bila sprejeta nobena dopolnitev za zaščito evropskih delavcev pred znanimi povzročitelji raka.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva EU, naj preneha zavlačevati in naj ukrepa za odpravljanje poklicnega raka.

O mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti

Kaj je mejna vrednost poklicne izpostavljenosti ?

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

OSHwiki članek o mejnih vrednostih, angleščina

Publikacija “Odpravljanje poklicnega raka v Evropi in svetu”, (Eliminating occupational cancer in Europe and globally), Jukka Takala, 2015, angleščina

OSHwiki članek; Global Estimates of the Burden of Injury and Illness at Work in 2012

IARC seznam karcinogenov,  Mednarodna agencija za raziskovanja raka

Informacije o kemikalijah Evropske agencije za kemikalije ECHA

Seznam 50 karcinogenov, za katere ETUC terja evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti (slovenščina)

RISCTOX: a comprehensive database on toxic and hazardous substances, zbirka podatkov o nevarnih kemikalijah, Evropski sindikalni inštitut ETUI

Direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (slovenščina)

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in /ali mutagenim snovem; Uradni list RS 38/2000, 101/2005

Priloga III: Razvrstitev in zavezujoče mejne vrednosti rakotvornih ali mutagenih snovi za poklicno izpostavljenost

Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu s seznamom zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost

 

Kako so se zadeve začele premikati?

Nizozemska, ki je v prvi polovici 2016 predsedovala Svetu EU, se je v svojem programu predsedovanja zavezala, da si bo »prizadevala za obvladanje poklicnega raka z zaščito delavcev pred daljšim naborom karcinogenov« in da se naj s tem namenom »dopolni direktiva o karcinogenih«.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je zato pozvala nizozemsko predsedstvo, naj:

  • izpolni svoje obljube,
  • določi mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najbolj razširjenih povzročiteljev poklicnega raka.

Da bi nizozemskemu predsedstvu pomagala izpolniti to obljubo, je Evropska konfederacija sindikatov:

  • objavila seznam 71 karcinogenov, ki so pomembno prisotni na delovnih mestih v EU in bi zanje zato veljalo določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti,
  • poziva Evropsko komisijo, naj poskrbi za izvajanje teh mejnih vrednosti že v letu 2016 namesto predlaganega datuma v letu 2020.
ETUC o poklicnem raku

Poklicni rak je prezrta epidemija. Čeprav vsako leto umre dobesedno na tisoče delavcev, EU dolgih dvanajst let ni storila ničesar. »Te smrti so posledica izpostavljenosti, ki bi jo bilo mogoče preprečiti,« pravi Esther Lynch, konfederalna sekretarka ETUC. Sindikalisti terjamo mejne vrednosti izpostavljenosti za te predvidljive vzroke raka. Komisija mora prenehati zavlačevati, odlaganje na leto 2020 je neodgovorno in nesprejemljivo.

»EU bi si morala postaviti cilj nič poklicnega raka. Delavce, ki so bili izpostavljeni rakotvornim snovem ali procesom, bi bilo treba redno zdravstveno pregledovati med delovno dobo in po njej.«

Seznam 71 Evropske konfederacije sindikatov vključuje izpuhe dizelskih strojev, usnjeni prah, formaldehid, netopljiva keramična vlakna, vdihani kremenčev prah, kadmij in njegove spojine, benzo(a)piren, zmesi kroma VI, etilen oksid, trikloretilen (tri) …

Od države do države se mejne vrednosti močno razlikujejo: mejna vrednost za kremenčev prah je v nekaterih državah EU šestkrat višja kot v drugih. Študije kažejo, da so posamične države določile od 3 do 82 karcinogenov in da ima najmanj 17 držav v EU manj kot 50 zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti.

Utemeljitev kampanje, slovenščina, angleščina

ETUC: A focus for trade union action during the Dutch Presidency of the EU January 2016 – June 2016 (angleščina)

Konferenca “Preventing work-related cancer, European conference on carcinogens” v okviru nizozemskega predsedovanja Svetu EU, 23. – 25. 5. 2016, Amsterdam

Akcije ETUC-a

Odgovor evropske komisarke Marianne Thysson Evropski konfederaciji sindikatov ETUC, 4. 4. 2016, angleščina

Pismo Esther Lynch, konfederalne sekretarke ETUC Michelu Servozu, generalnemu direktorju Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje s predlogi mejnih vrednosti, 25. 4. 2016

End workplace cancer

Evropska komisija predlaga boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami, 13. 5. 2016

Podatkovna baza GESTIS mednarodnih mejnih vrednosti (Database GESTIS for International Limit Values)

Akcije ZSSS

Predsednik ZSSS in izvršna sekretarka ZSSS pozivata Evropsko komisijo k ukrepanju

Odgovor podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa na poziv ZSSS

Pismo predsedniku vlade RS in ministricama za delo in zdravje s pozivom:

  • naj podprejo določitev zavezujočih evropskih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 karcinogenov,
  • naj se še v letu 2016 izda predpis, ki bo določal poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

Vabilo akademski/znanstveni/strokovni javnosti naj s pismom Vladi RS in Evropski komisiji podpre kampanjo ETUC

Vzorec pisma podpore akademikov/strokovnjakov/znanstvenikov

Poziv poslancem Evropskega parlamenta iz Slovenije naj zahtevajo sprejem mejnih vrednosti za 50 najpomembnejših karcinogenov že v letu 2016, 4. 3. 2016

Obveščamo vas o poslanskem vprašanju, ki ga je 22.3.2016 podpisalo vseh osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu in naslovilo na Evropsko komisijo. Poslansko vprašanje je vložila poslanka Tanja Fajon, vendar ga je podpisalo vseh osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu (Tanja Fajon, Franc Bogovič, Alojz Peterle, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl, Milan Zver). Ker prihajajo iz različnih političnih strank, mu daje to posebno težo.

Poslansko vprašanje se glasi: « Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot članica Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) v Sloveniji vodi kampanjo za dopolnitev Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Ta namreč še vedno določa zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za zgolj tri karcinogene. ETUC pa je pripravil seznam 50 najpomembnejših karcinogenov, ki predstavljajo  80 odstotkov izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih v EU. Evropska komisija je bila s pozivi  in predlogi za dopolnitev direktive že večkrat seznanjena. Evropsko komisijo sprašujemo, kdaj namerava sprejeti zavezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov. Pozivamo, naj to stori že letos in tako začne takoj zmanjševati število žrtev tovrstnih karcinogenih bolezni. »

Objava poslanskega vprašanja na spletni strani Evropskega parlamenta

Zahvaljujemo se osmim slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu za poslansko vprašanje, tako pomembno ne le za slovenske delavce ampak za vse v EU, ki se na svojem delovnem mestu srečujejo s karcinogeni. Rešili so veliko življenj!

Poziv ZSSS pristojnima ministrstvoma za posodobitev predpisov na področju zaščite delavcev pred karcinogeni in drugimi, 10. 1. 2018

ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, 3. 10. 2018

Odgovor Salnega predstavništva RS pri EU, z dne 8.10. 2018: Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

 

EU komisija

Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami (Bruselj, 5. aprila 2018)

 

Podpisniki evropskega dogovora  za preprečevanje poklicnega raka

Podpisniki evropskega Dogovora (angleško convenant) za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016-2018 so 24. 9. 2018 na Dunaju na konferenci v okviru avstrijskega predsedovanja Evropskemu svetu podaljšali njegovo veljavnost do konca leta 2019. Cilj podaljšanja je vztrajati, dokler EU ne bo določila evropskih obvezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Z njimi bi lahko v EU v prihodnosti preprečili letno 100.000 smrti zaradi poklicnega raka. Na konferenci je bila podana ocena, koliko ljudi letno umre zaradi poklicnega raka v posameznih evropskih državah. Za Slovenijo je bila ocena dvignjena na 446 umrlih letno. Več tukaj.

 

 

 

28. april

28. APRIL – SVETOVNI DAN VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU/ MEDNARODNI DELAVSKI SPOMINSKI DAN NA POŠKODOVANE IN UMRLE NA DELOVNEM MESTU

Mednarodna organizacija dela (ILO) je razglasila 28. april za Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Za omenjeni datum se je odločila, ker sindikalna gibanja po vsem svetu na ta dan tradicionalno organizirajo žalne slovesnosti za žrtvami nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Z omenjeno vsakoletno kampanjo želi Mednarodna organizacija dela dodatno promovirati prizadevanja za varnejše, bolj zdravo in dostojno delo na globalni ravni.

Zgodovina svetovnega dne varnosti in zdravja pri delu, v angleščini

Povezava na spletno stran ILO Safeday, v angleščini


28. APRIL 2019

SPOROČILA ZSSS OB 28. APRILU 2019, SVETOVNEM DNEVU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

Sporočilo za javnost: Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2019

Sporočilo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC):
Sporočila MOD-ILO ob 28. aprilu 2019, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu:
Statistika o poklicnih boleznih:

28. APRIL 2018

SPOROČILA ZSSS OB 28. APRILU 2018, SVETOVNEM DNEVU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
1. EVROPSKA KONFEDERACIJA SINDIKATOV ETUC OPOZARJA, DA V LETU DNI V EU:

je 3 milijone nezgod na delovnem mestu z najmanj 4 dnevi bolniške odsotnosti z dela

3700 delavcev umre v nezgodah pri delu

200.000 delavcev umre zaradi poklicnih bolezni (od tega 700 v Sloveniji)

2. STATISTIKA O POŠKODBAH PRI DELU V LETU 2017:

Inšpektorat RS za delo poroča za leto 2017 o prijavah delodajalcev 9.859 poškodbah pri delu:

9.747 nezgod pri delu

17 kolektivnih nezgod pri delu

17 smrtnih nezgod pri delu

 ZPIZ poroča, da so invalidske komisije ugotovile v 355 primerih invalidnost I., II., ali III. kategorije zaradi poškodb pri delu.

3. STATISTIKA O POKLICNIH BOLEZNIH V SLOVENIJI V LETU 2017:

Na Inšpektorat RS za delo, upravljalcem evidence delodajalčevih prijav poklicnih bolezni, v letu 2017 ni bila prijavljena niti ena poklicna bolezen.

Interdisciplinarna Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom na MDDSZ je v letu 2017 verificirala 26 azbestnih poklicnih bolezni (9 plakov, 6 azbestoz in 9 mezoteliomov) in izplačala upravičencem in njihovim dedičem 333.132,82 evrov odškodnin.

Invalidske komisije ZPIZ so v letu 2017 v 56 primerih kot vzrok nastanka invalidnosti I., II. in III. kategorije navedle različne poklicne bolezni:

4 povzročene s kromom in njegovimi spojinami,

2 povzročeni z nikljem ali njegovimi spojinami,

1 povzročena z estri,

1 nalezljiva in parazitarna bolezen,

1 povzročena z naftoli ali njihovimi homologi in halogeniranimi derivati

3 okvare sluha zaradi hrupa

6 vibracijska bolezen

2 tropski bolezni

2 kožni bolezni in kožni rak

21 poklicnih kožnih bolezni

1 silikoza

3 pneumokonioze

1 ekstrinzični alergični alveolitis

8 poklicnih astem

Število primerov po letu 2010, ko so invalidske komisije ZPIZ navedle poklicno bolezen kot vzrok invalidnosti: 2010 – 64, 2011 – 80, 2012 – 59, 2013 – 40, 2014 – 69, 2015 – 70, 2016 – 61 in 2017 – 56.

4. 179 ANKETIRANIH V SPLETNI ANKETI ZSSS APRILA 2018 O POKLICNIH BOLEZNIH PRI SLOVENSKIH DELODAJALCIH POROČA:

74 % jih meni, da njihovo delo škoduje njihovemu zdravju

35 % jih delodajalec na usposabljanju opozori na tveganje za nastanek poklicne bolezni

31 % jih izvajalec medicine dela seznani s tveganjem za nastanek poklicne bolezni

37 % jih je seznanjeno z delodajalčevo oceno tveganja

10 % v delodajalčevi oceni tveganja je ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni

6 % pri delodajalcu je potrjena poklicna bolezen

5. Anketa ZSSS in uradna statistika kažeta, da je v Sloveniji skrit dejanski obseg poklicnega obolevanja in umiranja. ZSSS zato poziva ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, da v okviru tekočih poslov izda Pravilnik o poklicnih boleznih do zaključka svojega mandata in tako konča 28-letno obdobje, v katerem večina poklicno obolelih ni mogla uveljaviti pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja za primer poklicne bolezni. Predlog pravilnika, ki je v javni razpravi, naj dopolni tako, da bo končno določal učinkovit in zakonit postopek ugotavljanja poklicne bolezni. Pravilnik pa naj določa tudi aktivno vlogo socialnih partnerjev pri določanju seznama poklicnih bolezni in vseh strank v postopku ugotavljanja poklicne bolezni.

6. ZSSS se pridružuje opozorilom Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) ob letošnjem Delavskem spominskem dnevu, da »delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu po vsej EU pa tudi v Sloveniji pripomorejo k varnejšim delovnim mestom«. Zato naj si vsak delavec izvoli svojega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma svet delavcev!

7. ZSSS izreka sožalje družinam in sodelavcem umrlih delavcev zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni!

Stoletno geslo 28. aprila – mednarodnega Delavskega spominskega dneva: »Spominjaj se umrlih in zagrizeno se bori za žive!«

 

Podrobneje o posameznih sporočilih:

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018

Anketa ZSSS: Ocena tveganja in poklicne bolezni, marec-april 2018:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

Pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga čakamo že 28 let, končno v javni obravnavi:

Predlog novega Pravilnika o poklicnih boleznih

Komentarji Izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučke Böhm na predlog Pravilnika o poklicnih boleznih v javni obravnavi

Smernice KIMDPŠ za verifikacijo poklicnih bolezni

Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami

Sporočila ETUC ob 28. aprilu 2018, mednarodnem delavskem spominskem dnevu na poškodovane in umrle na delovnem mestu:

Za ogled filma s sporočili ETUC-a (s slovenskimi podnapisi)  klikni tukaj.

Plakat s sporočili ETUC-a

#IWMD18

 

Statistika o poklicnih boleznih:

Pojasnila MDDSZ o verificiranih poklicnih azbestnih boleznih ter višine izplačanih odškodnin v letu 2017

Pojasnila ZPIZ glede poklicnih boleznih, ki so bile obravnavane v njihovih postopkih v letu 2017

Statistični podatki IRSD o prijavljenih poklicnih boleznih, poškodbah pri delu, številu izvedenih nadzorov in ukrepov IRSD itd. v letu 2017


28. APRIL 2017

ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in spominskem dnevu na delavce, umrle zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni

Ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja delu in spominskem dnevu na delavce, umrle zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ZSSS tradicionalno opozarja na to pomembno problematiko.

28. april je delavski spominski dan, namenjen opozarjanju na pomen preventive na področju varnosti in zdravja pri delu in spomina na vse delavke in delavce, ki so s zaradi neustreznih razmer ali drugih razlogov poškodovali pri delu ali utrpeli poklicno bolezen, od leta 1996 naprej. Mednarodna organizacija dela (ILO) ga je za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasila leta 2003, ZSSS pa ta dneva obeležuje od leta 2005 dalje. ZSSS te dni tradicionalno objavi uradno statistiko MDDSZ in IRSD o poškodbah pri delu in ocene o številu umrlih zaradi poklicnih bolezni.

Letos bo Služba ZSSS za varnost in zdravje dala poudarek objavi prvih rezultatov ankete ZSSS o delovnem času. ILO je sicer letošnji 28. april posvetil izboljšanju zbiranja in uporabe podatkov/statistike o varnosti in zdravju pri delu, Evropska konfederacija sindikatov (EKS) pa sporočilu, da »varnost in zdravje vsakogar šteje«!

»Ker vsako leto zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni umre 168.000 ljudi in je zabeleženo več kot 3 milijone nezgod pri delu (z več kot tremi dnevi bolniške odsotnosti z dela), sta varnost in zdravje pri delu resno vprašanje za vsakogar,« sporočajo iz EKS. Toda varnost in zdravje pri delu nekaterih delavcev sta še vedno spregledana, zlasti za prekarne delavce, delavce v gradbeništvu in na splošno na nekvalificiranih in tveganih delovnih mestih.

Statistika o smrtnih in drugih nezgodah pri delu v EU

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – živilka

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – čistilec

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – frizerka

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – gradbenik

Sporočilo EKS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu ter mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Pojasnila Inšpektorata za delo Republike Slovenije glede poškodb pri delu in poklicnih bolezni v letu 2016

Sporočila ZSSS ob spominskem dnevu 2017

Predstavitev rezultatov ankete ZSSS o delovnem času

Pojasnila MDDSZ o problematiki varnosti in zdravja pri delu


28. APRIL 2016

Vsako leto v Evropski uniji zaradi poklicnega raka po mednarodnih ocenah umre 102.500 ljudi – od tega 440 v Sloveniji. Te smrti bi lahko preprečili, saj je poklicnega raka mogoče preprečiti. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se zato pridružuje kampanji Evropske sindikalne konfederacije (ETUC) »Ustavite poklicnega raka!« za dopolnitev Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, tako da bo že v letu 2016 določala evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 iz seznama predlaganih 71 karcinogenov. Predstavljajo namreč 80 % poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih v Evropi.
Da se prepreči poklicnega raka v Sloveniji ZSSS poziva:

  1. Vlado RS da se pridruži tistim vladam v EU, ki pozivajo Evropsko komisijo k dopolnitvi direktive 2004/37/ES, da bi preprečile poklicnega raka,
  2. ministrico za delo k posodobitvi v skladu s sodobnimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti karcinogenov in k dopolnitvi slovenskih predpisov, ki določajo slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti:
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in /ali mutagenim snovem, UL RS 38/2000, 101/2005
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, UL RS 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010, 43/2011, 38/2015
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, UL RS 93/2005,
    • Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (UL RS 54/2013) tako, da bo omogočal statistiko o prijavljenih poklicnih boleznih po njihovih vrstah,
  3. ministrico za zdravje k:
    • sprejemu pravilnika, ki bo v skladu s 424. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, UL RS 96/2012) določil poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni (rok za njegov sprejem je bil 1. 1. 2014),
    • določitvi v skladu s 34. členom Zakona o varnosti in zdravju pri deli (ZVZD-1, UL RS 43/2011) pogojev za izvajanje medicine dela (dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje, kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec medicine dela) in na svoji spletni strani objavi seznam izvajalcev medicine dela (rok za to je bil 17. 12. 2011).

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2016, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in Mednarodnem sindikalnem dnevu spomina na delavce, umrle in poškodovane na delovnem mestu


28. APRIL 2015

Vsako leto po oceni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu v EU umre 150.000 ljudi zaradi posledic poklicnih bolezni in od tega 100.000 ljudi zaradi poklicnih rakov zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu. V Sloveniji jih po tej oceni umre 700 na leto, kar predstavlja 4 % skupne letne mortalitete. ZSSS se zato pridružuje kampanji Evropske sindikalne konfederacije (ETUC) »EU mora nemudoma ukrepati za izboljšanje poklicnega zdravja in varnosti« s sprejemom:

  • evropskih zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za 50 karcinogenov, mutagenov in reprotoksinov,
  • direktive o preprečevanju mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu,
  • direktive o obvladovanju psiho-socialnih obremenitev na delovnem mestu z ocenjevanjem tveganja zaradi z delom povezanega stresa.

.. več v: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2015, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in Mednarodnem sindikalnem dnevu spomina na delavce, umrle in poškodovane na delovnem mestu

in

ZSSS piše Marianne Thyssen ob 28. aprilu 2015 in njen odgovor v slovenščini (v angleščini: pismo in odziv)

ZSSS piše Ministrici za delo ob 28. aprilu 2015

Zgibanka Dan žrtev dela 2015 -1

NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI VDIHLJIVEGA PRAHU KRISTALNEGA KREMENA

KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI VDIHLJIVEGA PRAHU KRISTALNEGA KREMENA

SODELUJMO V BOJU PROTI POKLICNEMU RAKU!


Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti vdihanega prahu kristalnega kremena. Kremen je prisoten v naravi in seveda ni nevaren, dokler ni zdrobljen v prah, ki ga nato izpostavljeni delavci vdihnejo. Povzroča poklicnega raka na pljučih, silikozo in bolezni, kot sta emfizem in bronhitis. Le azbest povzroča več z delom povezanega umiranja kot prah kristalnega kremena. Žal ga še vedno ni na seznamu karcinogenov v slovenskem Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS 101/2005, 43/2011, 38/2015). Najdemo pa ga v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (UL RS 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11, 38/15). Kar pa seveda ni ustrezno, saj gre za rakotvorno snov.

Povezava do kampanje IOSH v slovenščini:

Letak “Malo prahu mi ne more škoditi…” z nasveti, kako se pred prahom kristalnega kremena zaščitite na delovnem mestu

Zgibanka “V prah se povrneš?

Vdihljiv kristalni kremen, podatki, dejstva in številke, Izvedite več

Dihajte lažje – Nevaren prah, letak o preventivnih ukrepih na delovnem mestu

ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE, EVROPSKA KAMPANJA “ZDRAVO DELOVNO OKOLJE”, 2016 – 2017


Glavno sporočilo kampanje za zdravo delovno okolje 2016–2017: »VARNE IN ZDRAVE DELOVNE RAZMERE SKOZI CELOTNO POKLICNO ŽIVLJENJE SO DOBRE ZA DELAVCE, POSEL IN DRUŽBO KOT CELOTO.«

Kampanja ima štiri ključne cilje:

1 – spodbuditi trajnostno delo in zdravo staranje od začetka poklicnega življenja;
2 – preprečiti zdravstvene težave skozi celotno poklicno življenje;
3 – delodajalcem in delavcem zagotoviti način za upravljanje varnosti in zdravja pri delu glede na staranje delovne sile;
4- in spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse.

Spletna stran kampanje v slovenščini dostopna s klikom na naslednjo povezavo.

Na spletni strani kampanje je dostopen E-vodnik Zdrava delovna mesta za vse generacije v slovenščini.  Zagotavlja informacije in podporo za upravljanje varnosti in zdravja pri delu glede na staranje delovne sile. Njegov namen je izboljšati ozaveščenost in znanje o staranju delovne sile, samem staranju in njegovih posledicah na delovnem mestu ter zagotoviti praktične smernice za obravnavanje povezanih izzivov. Delež starejših ljudi v populaciji narašča po celi Evropi, ljudje morajo delati dlje in povprečna starost delavcev se zvišuje. Ta e-priročnik vsebuje praktične informacije, nasvete in primere, povezane s staranjem delovne sile in priložnostmi, ki jih staranje prinaša.E-vodnik bo brez težav znal uporabljati vsakdo, ki obvlada klikanje z računalniško miško na označeno besedilo oziroma meni.

Vsebina e-priročnika je prilagojena štirim različnim ciljnim skupinamoziroma profilom: 1- delodajalcem, 2- delavcem, 3- vodilnim na področju človeških virov in 4- strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu (za namene tega e-priročnika tudi delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu ter inšpektorjem za delo). V celotnem e-priročniku je mogoče preklapljati med profili. E-vodnik zagotavlja informacije o obvladovanju staranja, oceni tveganja, ki upošteva starost, o spodbujanju zdravja na delovnem mestu ter o drugih temah, pomembnih za delodajalce, strokovnjake za varnost in zdravje pri delu, osebje kadrovske službe in delavce. Vsebuje tudi študije primerov in glosar s pojasnilom nekaterih izrazov, ki se pogosto uporabljajo.

S klikanjem na   označena besedila se lahko sprehodite skozi štiri različne vodnike z nasveti in informacijami za štiri profile bralcev:

  1. Jaz sem   delodajalec.
  2. Jaz sem delavec.
  3. Jaz sem vodja   oddelka za človeške vire.
  4. Jaz sem   strokovnjak s področja varnosti in zdravja pri delu.

Zgibanka o kampanji

Končna poročila kampanje:

  1. Rehabilitacija in vrnitev na delo
  2. Varnejše in bolj zdravo delo pri vseh starostih
  3. Staranje delovne sile in varnost in zdravje pri delu
  4. Ženske in staranje delovne sile

“NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA”: IZPUŠNI PLINI DIZELSKIH MOTORJEV

 


KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH MOTORJEV
SODELUJMO V BOJU PROTI POKLICNEMU RAKU!

Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti izpušnih plinov dizelskih motorjev.

Povezava do kampanje IOSH v slovenščini

Brušura IZPUŠNI PLINI DIZELSKIH MOTORJEV: PODATKI

Letak “Zbudite se in zavohajte diesel!”

Letak “Vaš zadnji vdih? Izpušni plini iz dizelskih motorjev so smrtno nevarni.”

Dopisnica “Zaradi izpušnih plinov dizelskih motorjev lahko zbolite zaradi pljučnega raka ali raka na mehurju.”

VARNO DELO NA SONCU


Ultravijolično sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka. V Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre.

Junija 2017 se je začela slovenska kampanja »VARNO DELO NA SONCU«, za katero organizator Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (KIMDPŠ), načrtuje, da bo v naslednjih 20 letih postala stalnica, dokler vsi delodajalci in delavci ne bomo osveščeni o tveganjih za poklicno zdravje zaradi sevanja ultravijoličnih (UV) sončnih žarkov na delovnih mestih na prostem. Kampanji se pridružuje tudi strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu.

Delavci (gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, policisti, vojaki in še mnogi drugi), ki svoje delo opravljajo na prostem, so prek celega leta izpostavljeni UV sevanju sončnih žarkov.

UVA ultravijolično sevanje stara kožo, UVB sevanje pa na izpostavljeni koži povzroča opekline in posledično okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic. Mutacije se nikoli do konca ne pozdravijo in lahko povzročijo kožnega raka (v Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot tri tisoč ljudi, od tega 700 za melanomom kot najnevarnejšo obliko; letno pri nas zaradi kožnega raka umre vsaj 150 bolnikov).

Kožni rak je na slovenskem seznamu poklicnih bolezni razvrščen pod številko 36 med boleznimi, ki jih povzročajo neionizirna sevanja (ultravioletno, infrardeče, lasersko, mikrovalovno, električno in magnetno polje).

Kampanja je bila predstavljena na strokovnem srečanju »VARNO DELO NA SONCU«, ki so ga poleg KIMDPŠ pripravili še Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana in Združenje slovenskih dermatovenerologov (Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je pripravil preventivni program »Varno s soncem«, namenjen zlasti predšolskim otrokom in šolarjem).

Predstavitve s strokovnega srečanja 2017

Cilja kampanje »VARNO DELO NA SONCU« sta:

– Zaščita delavcev pred škodljivimi učinki ultravijoličnega (UV) sevanja za razvoj kožnih bolezni (npr. poklicni kožni rak),

– Preprečevanje težav zaradi dela na visoki temperaturi (npr. toplotni udar).

PROMOCIJA KAMPANJE

Za delodajalce:

Letak iz kampanje Varno delo na soncu, namenjen osveščanju delodajalcev

Knjižica za delodajalce

Za delavce:

Letak iz kampanje Varno delo na soncu, namenjen osveščanju delavcev: v slovenščini, v bosanščini, v albanščini

UREDITEV V SLOVENIJI

V Sloveniji ni predpisa, ki bi podrobneje določal, kako naj delodajalec poskrbi za varno delo na delovnih mestih, ki se opravljajo na prostem, in kjer so torej delavci izpostavljeni sončnim žarkom. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011) v 93. členu določa zgolj, da je treba, če delavci delajo na prostem, delovna mesta urediti tako, da so zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, podrobnosti so prepuščena delodajalčevi iznajdljivosti. Sončne žarke pravilnik omenja zgolj v zvezi z zasenčenjem oken, da ne padajo neposredno na delovna mesta v zaprtih delovnih prostorih, zaščita pred visokimi temperaturami je omenjena zgolj za delovna mesta v zaprtih prostorih. Zunanjo temperaturo omenja zgolj v 94. členu, kjer določa, da mora delodajalec delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na stalnem delovnem mestu na prostem, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 ˚C.

Zato je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslovila poziv za ustrezno dopolnitev pravilnika.

Pobuda za dopolnitev pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Odgovor MDDSZ na pobudo ZSSS za večjo zaščito delavcev, ki delajo na prostem

ČE PRI VAŠEM DELODAJALCU OBSTAJAJO DELOVNA MESTA NA PROSTEM, MORA DELODAJALEC ZANJE OCENITI TVEGANJA ZARADI UV SEVANJA SONČNIH ŽARKOV

Delodajalec pa je ne glede na pomanjkljivost ureditve po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS 43/2011) dolžan v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« pisno oceniti vsa tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni. Mednje nedvomno sodi tudi tveganje za nastanek poklicnega kožnega raka.

Torej bi morali tudi za delovna mesta, kjer se delo opravlja na prostem, v izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganje zaradi UV sevanja in na tej podlagi delavcem zagotovi usposabljanje o tveganju, poskrbeti za preventivne ukrepe in na zunanjih deloviščih dnevno objavljati UV indeks. Delodajalec mora v skladu s 36. členom ZVZD-1 v oceni tveganja tudi določiti ciljane preventivne zdravstvene preglede glede na ocenjena tveganja, prav tako mora v skladu z 38. členom ZVZD-1 zagotoviti usposabljanja delavcev za varno delo na soncu.

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj zato preveri, ali pri njegovem delodajalcu obstajajo delovna mesta na prostem in ali je zanje delodajalec ocenil tveganje zaradi škodljivih UV žarkov ter ali je določil preventivne ukrepe pred njimi. V nasprotnem je treba dati pobudo za dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja.

NEVARNOSTI SONČNIH ŽARKOV

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom zlasti poleti, ko je UV indeks visok. Zato je sedaj primeren čas za tovrstno informiranje. UV sevanje pa je seveda nevarno vse leto.

Posledice škodljivih učinkov UV žarkov:
– siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice,
– prezgodnje staranje kože,
– sončne opekline,
– kožni rak.

UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa njegove posledice. UV sevanje kvari DNK, povzroča mutacijo kožnih celic, zato ne smemo podcenjevati dolgoročnih učinkov UV sevanja. Nekaj o jakosti UV sevanja pove UV indeks. Tudi delodajalec mora delavce usposobiti o UV indeksu in njegovem pomenu. UV indeks najdete pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer lahko izveste veliko o vremenu.

Na UV indeks vpliva več dejavnikov:
1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju! Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla:
• vse vodne površine odbijejo 10 do 30 % vpadnih UV žarkov,
• sneg odbije 80 % vpadnih UV žarkov.

POKLICNEGA KOŽNEGA RAKA JE MOGOČE PREPREČITI Z DELODAJALČEVIMI PREVENTIVNIMI UKREPI. STROKA PRIPOROČA NASLEDNJE UKREPE:

– skrajšanje izpostavljenosti najbolj močnemu soncu med 10. in 16. uro (npr. z zgodnejšim začetkom dela, deljenim delavnikom, opravljanjem težjih del v zgodnjih jutranjih urah, kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih, omogočanjem dela v senci, pogostejšimi odmori v senci ipd.);
– opremo delovišč s hladilniki za osvežilne napitke; ustvarjanje sence nad deloviščem (s senčniki/paviljoni/ponjavami, po možnosti premičnimi);
– zagotavljanje neprosojnih pokrivnih oblačil (z ovratnikom, dolgimi rokavi in hlačnicami, širokokrajna pokrivala, sončna očala tudi s stransko zaščito oči);
– zagotavljanje zaščitnih krem z zaščitnim UV faktorjem najmanj 30, pri čemer naj bodo kreme le dopolnitev;
– sporočila in opomniki na delovišču (npr. objava UV indeksa).

POVEZANI ČLANKI:

 

Arhiv prejšnjih

Aktualne

Varno delo na soncu

Varno delo na soncu

Ultravijolično sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka. V Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre.

Loading...