Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

Kampanja 2021: TVOJ SINDIKAT ZAHTEVA OMEJITEV ROČNEGA PREMEŠČANJA BREMEN

Začetek kampanje: 14. 6. 2021

Cilj kampanje je posodobitev zastarelega pravilnika, ki nezadostno omejuje ročno premeščanje bremen:

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) opozarjata na zastarelost Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005 in predlagata ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju spremembe in dopolnitve. Pozivata ga, naj pravilnik posodobi že v letu 2021! Ko bo namreč posodobljen, bodo nove predlagane omejitve morali upoštevati vsi delodajalci v Sloveniji v vseh dejavnostih.

A prav v dejavnosti trgovina morajo delavci na marsikaterem delovnem mestu dnevno ročno premestiti uničujoče mase bremen. Ročno premeščanje prevelikih bremen povzroča mišično-kostna obolenja, zaradi katerih je preveč bolniške odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Pozivi Inšpektoratu RS za delo za omejitev mase bremen ostajajo brez učinka, ker inšpektorji nimajo pravne podlage za ukrepanje.

V dejavnosti trgovina (SKD dejavnosti G, G45, G46 ter G47) je:

  • 105.753 zaposlenih,
  • 15.167 gospodarskih družb.

Fotografije o ročnem premeščanju bremen v dejavnosti trgovina (november 2021):

Breme na slikah je na palete naloženo 154 cm, 200 cm in 240 cm visoko, kar pogosto presega višino trgovcev, ki jih razlagajo. Breme na rolerju presega težo trgovke, ki ga potiska.

                                 

                                                                            

Palete z bananami, zraven je viden tudi roler za ročno premeščanje. Zaboj banan tehta 18,3  kg, zaboj čebule in krompirja pa 20 kg. Na paletah je 48 kartonov (zabojev), ki se ročno zlagajo na palete, naložene z viličarjem visoko preko 2 m.

ZSSS in SDTS sta zato za zaščito poklicnega zdravja  delavcev pripravila predlog teh posodobitev pravilnika:

  1. pravilnik naj določi obvezne elemente delodajalčeve ocene tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen, kot so:
    • določitev delovnih mest, na katerih prihaja do ročnega premeščanja bremen,
    • masa, oblika in velikost bremena,
    • skupna masa bremen, ročno prenesenih v dnevu ali tednu,
    • ergonomski dejavniki, kakršni so položaj telesa med dviganjem (npr. oddaljenost bremena od osi telesa) in sile, ki delujejo na telo, dviganje, prenašanje, potiskanje, vlečenje bremen, ponavljajoči se gibi, dolgotrajno sedenje ali stanje, klečanje, položaj rok nad rameni,
    • tehnični pripomočki v skladu s tehničnim razvojem,
    • pogostost dviganja in razdalja, na kateri se breme ročno prenaša;
  2. delo v timu oziroma v paru naj bo obvezno pri dviganju težjih ali dimenzijsko večjih bremen oziroma bremen z neenakomerno razporeditvijo mase;
  3. obvezno naj bo usposabljanje delavcev za pravilno premeščanje bremen, kot je dviganje bremen tik ob osi telesa, prepoved obračanja hrbtenice po osi, raven in ne usločen položaj hrbtenice pri dviganju bremen, dviganje z nogami in ne s hrbtom, pravilno prenašanje bremen v paru/timu;
  4. kadar skupna masa bremen presega največjo dovoljeno maso bremen na delavca, naj bo obvezna  uporaba  redno vzdrževanih tehničnih pripomočkov za ročno premeščanje bremen, kakršni so v skladu s tehničnim napredkom vozički z motoriziranim pogonom, platforme s škarjastimi dvigom, viličarji za premeščanje palet, dvigala, stopnice in odri za premeščanje bremen nad višino ramen, stroji za prevoz bremen po stopnicah, sobna dvigala za nego bolnikov ipd.;
  5. največje dovoljene mase enkratnega bremena po starosti in spolu in glede na zdravstveno stanje:
    • za moške v starosti od 18 do 55 let brez mišično-kostnih obolenj po razpredelnici priporočil medicine dela glede na višino dviga – največ pa 25 kg za dviganje tik ob telesu in v višini pasu,
    • za ženske v starosti od 18 do 55 let brez mišično-kostnih obolenj po razpredelnici priporočil medicine dela glede na višino dviga – največ pa 16 kg za dviganje tik ob telesu in v višini pasu,
    • za mlajše od 18 let in starejše od 55 let največ 85 % dovoljenih mas za zdrave delavce v starosti od 18 do 55 let,
    • za invalide in druge delavce z omejitvami v skladu s predlogi izvedenskih organov oziroma izvajalca medicine dela;
  6. največje dovoljene mase za nosečnice naj bodo po razpredelnici priporočil medicine dela glede na višino dviga bremena in oddaljenosti bremena od telesa:
    • pred 20. tednom nosečnosti,
    • po 20. tednu nosečnosti;
  7. največji dovoljeni masi bremena za vlečenje in potiskanje naj bosta povprečni masi delavke/delavca, določeni v pravilniku:
    • kadar ju masa bremena presega, naj bo obvezen motoriziran pogon tehničnih pripomočkov za prenašanje bremen,
    • splošna prepoved za nosečnice, če ni motoriziranega pogona,
  8. največja skupna dovoljena masa bremen pri ročnem premeščanju naj bo za zdrave delavce brez mišično-kostnih obolenj:
    • v posameznem delovnem dnevu največ 1.000 kg oziroma za mlajše od 18 let in starejše od 55 let največ 850 kg,
    • v delovnem tednu največ 4.000 kg oziroma 3.400 kg za mlajše od 18 let in starejše od 55 let,
  9. določi se naj najdlje 5-letno prehodno obdobje za uveljavitev največjega dovoljenega števila dvigov na uro glede na maso bremena in razdaljo nošenja z dinamiko postopnega uveljavljanja, dogovorjeno med delodajalcem in delavskimi predstavniki.

_________________________

Primerjaj s Prilogo II veljavnega pravilnika, ki glede na spol in starost delavca dovoljuje največjo dovoljeno maso bremena v kg (glej spodaj) in praktično ne omejuje največjih skupnih mas, ki jih sme delavec premestiti na delovni dan in teden.

Starost

Moški

Ženske

15 do 19 let

35 kg

13 kg

nad 19 do 45 let

55 kg

30 kg

nad 45 let

45 kg

25 kg

nosečnice

5 kg

Primerjaj tudi s 7. členom veljavnega pravilnika, ki nezadostno omejuje največjo skupno maso bremen v enem dnevu, saj omejuje zgolj premeščanje bremen težkih vsaj 55 kg za moške in 30 kg za ženske, ne pa tudi bremen, katerih masa je npr. le za kak kilogram manjša od največjih dovoljenih: “Skupno sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1.000 kg najtežjih bremen in isti dan na sme biti obremenjen z dodatnim delom premeščanja.”

_______________________

Sodobni pripomočki za ročno premeščanje bremen:

________________________

POTEK KAMPANJE:

14. 6. 2021: Začetek kampanje – Za podrobnosti glej predlog ZSSS in SDTS za spremembe in dopolnitve pravilnika na tej povezavi!

14. 6. 2021: Dopis s pozivom ministru za delo na tej povezavi

15. 7. 2021: Prvi uradni odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na tej povezavi

13. 9. 2021: Predstavitev kampanje na 30. seji Predsedstva ZSSS, glej na tej povezavi

27. 9. 2021: Ministrstvo na 14. seji Sveta za varnost in zdravje pri delu predstavi svoj osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika, ki upošteva številne rešitve, ki jih predlagata ZSSS in SDTS. Osnutek sprememb in pravilnika, ki ga je predstavilo ministrstvo 27. 9. 2021, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS in SDTS na osnutek pravilnika, na tej povezavi

15. 10. 2021: 5. kongres SDTS  je med programske usmeritve SDTS uvrstil zmanjšanje tveganj za poškodbe pri delu in poklicna obolenja pri ročnem premeščanju bremen s pomočjo prenove predpisa, ki ureja ročno premeščanje bremen.

22. 10. 2021: Kampanja se predstavi na virtualnem 38. sestanku Nacionalne mreže za sodelovanje z EU-OSHA, ki ima sedež na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – vabilo na tej povezavi, prispevek ZSSS in SDTS na tej povezavi

16. 11. 2021: predavanje “Predlogi ZSSS in SDTS za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen, Lučka Böhm, ZSSS in Jernej Jenko, DVILJ, webinar »Za varna delovna mesta 2021« v organizaciji Zbornice varnosti in zdravja pri delu in Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektoratom RS za delo; program webinarja na tej povezavi, prispevek na tej povezavi

  • Izjava Nikolaja Petrišiča, predstavnika MDDSZ na webinarju 16. 11. 2021: “V pripravi je predlog Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen – Pripraviti je treba pravilnik za zagotavljanje večje varnosti in ohranjanja zdravja delavcev. Podlage za boljše ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, manjše tveganje za poškodbe in zdravstvene okvare delavcev. Cenijo prispevek socialnih partnerjev in zlasti sindikatov.”

7. 12. 2021: MDDSZ nas seznani, da namerava na pobudo Zbornice varnosti in zdravja pri delu zaradi kompleksnosti ustanoviti delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Poziva nas, da do 17. 12. 2021 sporočimo svoje predstavnike za imenovanje v delovno skupino. Dopis MDDSZ na tej povezavi

9. 12. 2021: 132. tradicionalni posvet Društva varnostnih inženirjev Ljubljane (preko aplikacije ZOOM), na katerem bo Norbert Lechner (AUVA – Allgemeine Unfallversicherunganstalt – avstrijska zavarovalnica za obvezno nezgodno zavarovanje) predstavil AUVA metode za ocenjevanje tveganja pri ročnem prenašanju bremen. Predstavitev posveta DVILJ na tej povezavi

15. 12. 2021: ZSSS in SDTS sta imenovala svoje predstavnike v delovno skupino MDDSZ za pripravo predloga Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen: Lučka Böhm (izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu), Tina Skubic (predsednica sindikata v Mercatorju) in Jernej Jenko (predsednik DVILJ).

_______________________

E-novice ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu o kampanji:

33/2021, 41/2021, 53/2021, 55/2021, 57/2021

_________________________

Grafična podoba kampanje – na naslednjih povezavah si lahko snamete plakat in banner kampanje:

Plakat – 13.400 kB

Banner 1 –  1.200 kB

banner 2 1.500 kB

 

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Kampanja EU OSHA za zdravo delovno okolje poteka že od leta 2000 pod geslom „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel.  V Obdobju 2020-2022 se ta kampanja osredotoča na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Kostno-mišična obolenja so ena najpogostejših oblik poklicnih bolezni v Evropi. Tveganja v zvezi s telesno držo, izpostavljenost ponavljajočim se gibom ali utrujajočim in bolečim položajem, nošenje ali premikanje težkih bremen – vsi našteti zelo pogosti dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko povzročijo kostno-mišična obolenja. Glede na to, kako pogosta so kostno-mišična obolenja, povezana z delom, je jasno, da je treba storiti več na področju ozaveščanja o načinu njihovega preprečevanja. Kampanja ponuja celovit pogled na vzroke te trajne težave. Cilj kampanje je širiti kakovostne informacije o težavi, spodbujati celostni pristop k njenemu reševanju ter ponuditi praktična orodja in rešitve, ki so lahko v pomoč na delovnem mestu.

Spletna stran kampanje na tej povezavi

Vodnik po kampanji

Priznanja za dobro prakso

Letak kampanje

Plakat kampanje

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Evropska kampanja EU OSHA 2020–2022: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta

Kampanja EU OSHA za zdravo delovno okolje poteka že od leta 2000 pod geslom „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel.  V Obdobju 2020-2022 se ta kampanja osredotoča na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Kostno-mišična obolenja so ena najpogostejših oblik poklicnih bolezni v Evropi. Tveganja v zvezi s telesno držo, izpostavljenost ponavljajočim se gibom ali utrujajočim in bolečim položajem, nošenje ali premikanje težkih bremen – vsi našteti zelo pogosti dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko povzročijo kostno-mišična obolenja. Glede na to, kako pogosta so kostno-mišična obolenja, povezana z delom, je jasno, da je treba storiti več na področju ozaveščanja o načinu njihovega preprečevanja. Kampanja ponuja celovit pogled na vzroke te trajne težave. Cilj kampanje je širiti kakovostne informacije o težavi, spodbujati celostni pristop k njenemu reševanju ter ponuditi praktična orodja in rešitve, ki so lahko v pomoč na delovnem mestu.

Spletna stran kampanje na tej povezavi

Vodnik po kampanji

Priznanja za dobro prakso

Letak kampanje

Plakat kampanje

 

NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI VDIHLJIVEGA PRAHU KRISTALNEGA KREMENA

KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI VDIHLJIVEGA PRAHU KRISTALNEGA KREMENA

SODELUJMO V BOJU PROTI POKLICNEMU RAKU!


Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti vdihanega prahu kristalnega kremena. Kremen je prisoten v naravi in seveda ni nevaren, dokler ni zdrobljen v prah, ki ga nato izpostavljeni delavci vdihnejo. Povzroča poklicnega raka na pljučih, silikozo in bolezni, kot sta emfizem in bronhitis.

Povezava do kampanje IOSH v slovenščini:

Letak “Malo prahu mi ne more škoditi…” z nasveti, kako se pred prahom kristalnega kremena zaščitite na delovnem mestu

Zgibanka “V prah se povrneš?

Vdihljiv kristalni kremen, podatki, dejstva in številke, Izvedite več

Dihajte lažje – Nevaren prah, letak o preventivnih ukrepih na delovnem mestu

ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE, EVROPSKA KAMPANJA “ZDRAVO DELOVNO OKOLJE”, 2016 – 2017


Glavno sporočilo kampanje za zdravo delovno okolje 2016–2017: »VARNE IN ZDRAVE DELOVNE RAZMERE SKOZI CELOTNO POKLICNO ŽIVLJENJE SO DOBRE ZA DELAVCE, POSEL IN DRUŽBO KOT CELOTO.«

Kampanja ima štiri ključne cilje:

1 – spodbuditi trajnostno delo in zdravo staranje od začetka poklicnega življenja;
2 – preprečiti zdravstvene težave skozi celotno poklicno življenje;
3 – delodajalcem in delavcem zagotoviti način za upravljanje varnosti in zdravja pri delu glede na staranje delovne sile;
4- in spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse.

Spletna stran kampanje v slovenščini dostopna s klikom na naslednjo povezavo.

Na spletni strani kampanje je dostopen E-vodnik Zdrava delovna mesta za vse generacije v slovenščini.  Zagotavlja informacije in podporo za upravljanje varnosti in zdravja pri delu glede na staranje delovne sile. Njegov namen je izboljšati ozaveščenost in znanje o staranju delovne sile, samem staranju in njegovih posledicah na delovnem mestu ter zagotoviti praktične smernice za obravnavanje povezanih izzivov. Delež starejših ljudi v populaciji narašča po celi Evropi, ljudje morajo delati dlje in povprečna starost delavcev se zvišuje. Ta e-priročnik vsebuje praktične informacije, nasvete in primere, povezane s staranjem delovne sile in priložnostmi, ki jih staranje prinaša.E-vodnik bo brez težav znal uporabljati vsakdo, ki obvlada klikanje z računalniško miško na označeno besedilo oziroma meni.

Vsebina e-priročnika je prilagojena štirim različnim ciljnim skupinamoziroma profilom: 1- delodajalcem, 2- delavcem, 3- vodilnim na področju človeških virov in 4- strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu (za namene tega e-priročnika tudi delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu ter inšpektorjem za delo). V celotnem e-priročniku je mogoče preklapljati med profili. E-vodnik zagotavlja informacije o obvladovanju staranja, oceni tveganja, ki upošteva starost, o spodbujanju zdravja na delovnem mestu ter o drugih temah, pomembnih za delodajalce, strokovnjake za varnost in zdravje pri delu, osebje kadrovske službe in delavce. Vsebuje tudi študije primerov in glosar s pojasnilom nekaterih izrazov, ki se pogosto uporabljajo.

S klikanjem na   označena besedila se lahko sprehodite skozi štiri različne vodnike z nasveti in informacijami za štiri profile bralcev:

  1. Jaz sem   delodajalec.
  2. Jaz sem delavec.
  3. Jaz sem vodja   oddelka za človeške vire.
  4. Jaz sem   strokovnjak s področja varnosti in zdravja pri delu.

Zgibanka o kampanji

Končna poročila kampanje:

  1. Rehabilitacija in vrnitev na delo
  2. Varnejše in bolj zdravo delo pri vseh starostih
  3. Staranje delovne sile in varnost in zdravje pri delu
  4. Ženske in staranje delovne sile

“NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA”: IZPUŠNI PLINI DIZELSKIH MOTORJEV

 


KAMPANJA “NE SMEMO IZGUBLJATI ČASA” (NO TIME TO LOSE) ZA OZAVEŠČANJE O SMRTONOSNOSTI IZPUŠNIH PLINOV DIZELSKIH MOTORJEV
SODELUJMO V BOJU PROTI POKLICNEMU RAKU!

Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti izpušnih plinov dizelskih motorjev.

Povezava do kampanje IOSH v slovenščini

Brušura IZPUŠNI PLINI DIZELSKIH MOTORJEV: PODATKI

Letak “Zbudite se in zavohajte diesel!”

Letak “Vaš zadnji vdih? Izpušni plini iz dizelskih motorjev so smrtno nevarni.”

Dopisnica “Zaradi izpušnih plinov dizelskih motorjev lahko zbolite zaradi pljučnega raka ali raka na mehurju.”

VARNO DELO NA SONCU


Ultravijolično sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka. V Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre.

Junija 2017 se je začela slovenska kampanja »VARNO DELO NA SONCU«, za katero organizator Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (KIMDPŠ), načrtuje, da bo v naslednjih 20 letih postala stalnica, dokler vsi delodajalci in delavci ne bomo osveščeni o tveganjih za poklicno zdravje zaradi sevanja ultravijoličnih (UV) sončnih žarkov na delovnih mestih na prostem. Kampanji se pridružuje tudi strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu.

Delavci (gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, policisti, vojaki in še mnogi drugi), ki svoje delo opravljajo na prostem, so prek celega leta izpostavljeni UV sevanju sončnih žarkov.

UVA ultravijolično sevanje stara kožo, UVB sevanje pa na izpostavljeni koži povzroča opekline in posledično okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic. Mutacije se nikoli do konca ne pozdravijo in lahko povzročijo kožnega raka (v Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot tri tisoč ljudi, od tega 700 za melanomom kot najnevarnejšo obliko; letno pri nas zaradi kožnega raka umre vsaj 150 bolnikov).

Kožni rak je na slovenskem seznamu poklicnih bolezni razvrščen pod številko 36 med boleznimi, ki jih povzročajo neionizirna sevanja (ultravioletno, infrardeče, lasersko, mikrovalovno, električno in magnetno polje).

Kampanja je bila predstavljena na strokovnem srečanju »VARNO DELO NA SONCU«, ki so ga poleg KIMDPŠ pripravili še Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana in Združenje slovenskih dermatovenerologov (Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je pripravil preventivni program »Varno s soncem«, namenjen zlasti predšolskim otrokom in šolarjem).

Predstavitve s strokovnega srečanja 2017

Cilja kampanje »VARNO DELO NA SONCU« sta:

– Zaščita delavcev pred škodljivimi učinki ultravijoličnega (UV) sevanja za razvoj kožnih bolezni (npr. poklicni kožni rak),

– Preprečevanje težav zaradi dela na visoki temperaturi (npr. toplotni udar).

PROMOCIJA KAMPANJE

Za delodajalce:

Letak iz kampanje Varno delo na soncu, namenjen osveščanju delodajalcev

Knjižica za delodajalce

Za delavce:

Letak iz kampanje Varno delo na soncu, namenjen osveščanju delavcev: v slovenščini, v bosanščini, v albanščini

UREDITEV V SLOVENIJI

V Sloveniji ni predpisa, ki bi podrobneje določal, kako naj delodajalec poskrbi za varno delo na delovnih mestih, ki se opravljajo na prostem, in kjer so torej delavci izpostavljeni sončnim žarkom. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011) v 93. členu določa zgolj, da je treba, če delavci delajo na prostem, delovna mesta urediti tako, da so zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, podrobnosti so prepuščena delodajalčevi iznajdljivosti. Sončne žarke pravilnik omenja zgolj v zvezi z zasenčenjem oken, da ne padajo neposredno na delovna mesta v zaprtih delovnih prostorih, zaščita pred visokimi temperaturami je omenjena zgolj za delovna mesta v zaprtih prostorih. Zunanjo temperaturo omenja zgolj v 94. členu, kjer določa, da mora delodajalec delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na stalnem delovnem mestu na prostem, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 ˚C.

Zato je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslovila poziv za ustrezno dopolnitev pravilnika.

Pobuda za dopolnitev pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Odgovor MDDSZ na pobudo ZSSS za večjo zaščito delavcev, ki delajo na prostem

ČE PRI VAŠEM DELODAJALCU OBSTAJAJO DELOVNA MESTA NA PROSTEM, MORA DELODAJALEC ZANJE OCENITI TVEGANJA ZARADI UV SEVANJA SONČNIH ŽARKOV

Delodajalec pa je ne glede na pomanjkljivost ureditve po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS 43/2011) dolžan v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« pisno oceniti vsa tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni. Mednje nedvomno sodi tudi tveganje za nastanek poklicnega kožnega raka.

Torej bi morali tudi za delovna mesta, kjer se delo opravlja na prostem, v izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganje zaradi UV sevanja in na tej podlagi delavcem zagotovi usposabljanje o tveganju, poskrbeti za preventivne ukrepe in na zunanjih deloviščih dnevno objavljati UV indeks. Delodajalec mora v skladu s 36. členom ZVZD-1 v oceni tveganja tudi določiti ciljane preventivne zdravstvene preglede glede na ocenjena tveganja, prav tako mora v skladu z 38. členom ZVZD-1 zagotoviti usposabljanja delavcev za varno delo na soncu.

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj zato preveri, ali pri njegovem delodajalcu obstajajo delovna mesta na prostem in ali je zanje delodajalec ocenil tveganje zaradi škodljivih UV žarkov ter ali je določil preventivne ukrepe pred njimi. V nasprotnem je treba dati pobudo za dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja.

NEVARNOSTI SONČNIH ŽARKOV

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom zlasti poleti, ko je UV indeks visok. Zato je sedaj primeren čas za tovrstno informiranje. UV sevanje pa je seveda nevarno vse leto.

Posledice škodljivih učinkov UV žarkov:
– siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice,
– prezgodnje staranje kože,
– sončne opekline,
– kožni rak.

UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa njegove posledice. UV sevanje kvari DNK, povzroča mutacijo kožnih celic, zato ne smemo podcenjevati dolgoročnih učinkov UV sevanja. Nekaj o jakosti UV sevanja pove UV indeks. Tudi delodajalec mora delavce usposobiti o UV indeksu in njegovem pomenu. UV indeks najdete pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer lahko izveste veliko o vremenu.

Na UV indeks vpliva več dejavnikov:
1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju! Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla:
• vse vodne površine odbijejo 10 do 30 % vpadnih UV žarkov,
• sneg odbije 80 % vpadnih UV žarkov.

POKLICNEGA KOŽNEGA RAKA JE MOGOČE PREPREČITI Z DELODAJALČEVIMI PREVENTIVNIMI UKREPI. STROKA PRIPOROČA NASLEDNJE UKREPE:

– skrajšanje izpostavljenosti najbolj močnemu soncu med 10. in 16. uro (npr. z zgodnejšim začetkom dela, deljenim delavnikom, opravljanjem težjih del v zgodnjih jutranjih urah, kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih, omogočanjem dela v senci, pogostejšimi odmori v senci ipd.);
– opremo delovišč s hladilniki za osvežilne napitke; ustvarjanje sence nad deloviščem (s senčniki/paviljoni/ponjavami, po možnosti premičnimi);
– zagotavljanje neprosojnih pokrivnih oblačil (z ovratnikom, dolgimi rokavi in hlačnicami, širokokrajna pokrivala, sončna očala tudi s stransko zaščito oči);
– zagotavljanje zaščitnih krem z zaščitnim UV faktorjem najmanj 30, pri čemer naj bodo kreme le dopolnitev;
– sporočila in opomniki na delovišču (npr. objava UV indeksa).

POVEZANI ČLANKI:

 

Varno delo na soncu

Varno delo na soncu

Ultravijolično sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka. V Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre.